[ DOMOV ] [ NOVICE ] [ PREDSTAVITEV ] [ KONTAKT ] [ POVEZAVE ]

15. 12. 2010 - Pokanje petard in druge stresne situacije

3. 11. 2010 - O odgovornem lastništvu psa

2. 6. 2010 - Vodnik za skrb pasjega mladiča

22. 4. 2010 - Nega mačjih zob

16. 2. 2010 - Zdrava prehrana mačk

14. 9. 2009 - Mačji nasveti

19. 2. 2009 - Kako pravilno hraniti mačko: mlado, odraslo, starejšo, brejo?

16. 12. 2008 - Kopanje mačke – kdo je močnejši?

3. 6. 2008 - Vedenjske značilnosti psa med 4. in 5. mesecem starosti

3. 12. 2007 - Petarde
24. 11. 2007 - Ko pridejo psi v leta

24. 10. 2007 - Pametne mucke
26. 6. 2007 - Kuža se je izgubil, potepel ...
8. 5. 2007 - Kuža se je stepel s svojim vrstnikom ....

22. 3. 2007 - Nega in striženje psov

29. 11. 2006 - 10 pravil za hranjenje psa

22. 8. 2006 - Nasveti za hranjenje psa
27. 3. 2006 - Ob akciji čiščenja Za lepšo Ljubljano 2006
15. 3. 2006 - Psi in dolga zima in prehrana
15. 12. 2005 - Pes potrebuje pravilne količine hrane
6. 6. 2005 - Vzgoja mačk je zadovoljstvo, pa tudi obveznost! 
6. 6. 2005 - Prehrana vašega psa
10. 5. 2005 - Skrb za zdravje vašega psa
28. 2. 2005 - Odločitev o pasjem prijatelju naj bo pretehtana
26. 1. 2005 - Predstavitev GIZ-PHMŽ na Radiu Orion
25. 01. 2005 - Zajček kot hišni ljubljenec
10. 12. 2004 - Papige v našem domu
18. 11. 2004 - Mačji jezik
1. 10. 2004  - Zbiramo mnenja in fotografije za akcijo ob svetovnem dnevu živali!
30. 9. 2004 - Snažnost štirinožnega prijatelja naj nam bo vsem v veselje!
3. 9. 2004 - Hranjenje hišnih živali
16. 5. 2003 - Le še tretjina slovenskih gospodinjstev brez hišnih živali
16. 5. 2002 - Ustanovljeno združenje proizvajalcev hrane za male živali

V decembru, ko povsod pokajo petarde in druga pirotehnična sredstva, ki motijo tako ljudi kot hišne ljubljenčke in živali v naravi, je treba hišnega ljubljenčka pred poki petard zaščititi, ker lahko pustijo hude posledice za vse življenje.

Ker živali slišijo veliko bolje kot ljudje, je bolje, da ne vodite ljubljenčka na mesta, kjer predvidevate, da bodo prižigali petarde, rakete in ostala pirotehnična sredstva.

Če pokajo petarde in žvižgajo rakete tam, kjer se vaš ljubljenček nahaja, mu ponudite zaščito. Ljubljenček naj bo z vami, kjer se gotovo počuti najbolj varno. Medtem ko ga stiskate k sebi, ga tolažite z besedami, ki ga pomirjajo. Dajte mu občutek varnosti ter občutek, da mu pok petarde ali žvižg rakete ne bo storil nič hudega.

Če ste v dvomih, povprašajte za nasvet veterinarja, ki vam poleg z nasveti utegne pomagati tudi z različnimi izdelki za te namene. Če ti delujejo pomirjujoče, manjšajo vznemirjenost, napadalnost in nemir, je tudi z njimi mogoče učinkovito zmanjšati nestrpnost vašega hišnega ljubljenčka ter olajšati ravnanje z njim v tem "pokajočem" obdobju.

Stres, do katerega v takih trenutkih prihaja, je fiziološki odgovor na delovanje stresorjev, ki so lahko kemični, biološki ali fizikalni. Pomemben med njimi je tudi strah, ki ga živali doživljajo v različnih stresnih situacijah, ne samo pri pokanju petard (na primer prevoz, razstave, tekmovanja, striženje …).

Organizem živali se na delovanje stresorjev odzove s povečanim izločanjem kortizola in adrenalina. Najpogosteje se poveča frekvenca srčnega utripa, pretok krvi v možganih, presnova glukoze in nivo glukoze v krvi, lahko pa se pojavijo tudi različne druge spremembe. Pri kratkotrajnem oziroma enkratnem (neponavljajočem se) delovanju stresorja te spremembe pomagajo živali pri njenem odzivanju na dano situacijo (npr. beg, če gre za ogroženost), vendar lahko daljša ali ponavljajoča se izpostavljenost stresorjem vodi v oslabitev imunskega sistema, razvoj razjed v črevesni sluznici, slabšo reprodukcijo in rast ter do nastanka drugih različnih obolenj.

Veterinarska uprava Republike Slovenije je izdala knjižico z naslovom "O odgovornem lastništvu psa".

Namen publikacije je posredovanje pomembnih informacij lastniku od takrat, ko se odloči za pridobitev psa, do trenutka, ko se mora od psa posloviti. Odgovoren lastnik, ki se zaveda, da imeti psa ni le stvar zabave in osebnega zadovoljstva, lahko z ustreznim ravnanjem, ki ga spozna s pomočjo knjižice, prepreči številne neprijetnosti in tudi nevarnosti, ki se lahko pripetijo psu ali tistim, ki so z njim v stiku.

Gre torej za kratka "navodila za ravnanje s psi", ki lastnikom in skrbnikom pomagajo pri vsakodnevnih vprašanjih glede odgovornega ravnanja s psi.

Knjižica je brezplačno na voljo v veterinarskih ambulantah, objavljena pa je tudi na spletni strani VURS (Povezava do knjižice je tukaj – datoteka .pdf cca. 9,5 MB).

Sprejemanje mladička

Prišel je ta veliki dan in vaš mladiček je prispel v vaš dom. Začenja se pustolovščina, za katero mora biti vse pripravljeno.

Kaj ob prihodu ne sme manjkati

Ime
Zelo pomembno je, da se prej odločimo, kako bomo mladička po imenovali ter da ime uporabljamo od samega začetka. Ko mladiček priteče do vas po tem, ko ste ga poklicali po imenu, ga pobožajte in z veselim glasom pohvalite. Tako se bo naučil, da sta vaš klic in zvok njegovega imena zelo pozitiven dogodek, hkrati pa ga bo povezal z vašo pohvalo, ko se odzove.

Veterinar
Bo vaš najboljši svetovalec za zdravo rast in razvoj mladička, zato ga morate izbrati vnaprej.

Pasje ležišče
Bo postalo mladičkov brlog, zavetje, v katerem bo spal in se počutil varnega. Takoj ob prihodu v vaš dom naj si svoje ležišče ogleda in postopoma ga navajajte, da vanj stopa, ker bo tako razumel, da mora tam spati. Seveda ga pohvalite in nagradite, ko bo to razumel.

Ovratnica in povodec
Prva ovratnica in povodec naj bosta iz najlona ali usnja, pomembno pa je, da sta lahka. Pri tem je seveda treba paziti na primerno velikost.

Posode
Ena posoda naj bo za hrano, druga za vodo; morajo biti enostavne za pomivanje, in dovolj težke, da se ne prevrnejo zlahka.

Higienski pribor
Razlikuje se glede na vrsto mladičkove dlake. Uporabljajte glavnike in krtače različnih vrst, gumijasto česalo ali rokavice.

Igrače
So nepogrešljivi del mladičkovega sveta. Pomagajo mu pri učenju in so varen način zadovoljevanja njegove potrebe po žvečenju. Izbirajte igrače, ki jih ne morejo razbiti ali pogoltniti. Splošno pravilo je, da če mladiček lahko spravi celo igračo v usta, to pomeni, da je premajhna in je lahko nevarna. Poleg tega ne smejo imeti trdih in ostrih robov.

Varno okolje po meri mladička

Mladički so kot majhni otroci: živahni, radovedni in poganjajo jim zobki. Če ne storite vsega potrebnega, se lahko srečate celo z resnejšimi težavami.

Osnovna navodila:

1. Omejite prostor, kjer se lahko mladiček v hiši giblje, in imejte vrata in okna dobro zaprta. Ne puščajte ga samega na terasi ali balkonu.
2. Strupene ali škodljive izdelke (detergente, varikino, dezinfekcijska sredstva, insekticide itd.) shranjujte visoko na policah v zaprtih omaricah.
3. Odstranite strupene rastline ali pa jih imejte na psičku nedostopnih mestih (azaleja, difenbahija, bršljan, fikus benjamin, narcise, oleander, tulipan itd.).
4. Pazite na električne kable. Najboljše bi bilo, da vtičnice, ko jih ne uporabljate, prekrijete z ustreznimi pokrovi.
5. Gumbe, trakove, vrvi, žeblje, vijake, sponke in druge ostre predmete shranjujte zunaj mladičkovega dosega.

Mladiček prihaja domov: kaj storiti

1. Dovolite mu, da se spozna s svojim novim okoljem: ležiščem, igračami, mestom, kjer stojita posodi za hrano in vodo. Hitro se bo naučil prepoznati svoj kotiček v hiši.
2. V svojih odnosih se izogibajte grobim igram in vedenju; miniti mora nekaj dni, da se psiček sprosti. Pustite mu dovolj časa in bodite potrpežljivi; pripovedujte mu in se vedno obnašajte zelo nežno.
3. Ne utrujajte ga: igrajte se z njim, vendar mu pustite spati, če želi.
4. Upoštevajte dejstvo, da se je pravkar ločil od matere in legla: zelo verjetno je, da bo nekaj noči trpel za domotožjem, tako da ne smete biti presenečeni, če bo cvilil ali jokal v času hranjenja, pred spanjem ali ponoči.
5. Bodite pozorni na srečanja psa in otrok: otroci obožujejo psičke in obratno, večina mladičkov se hitro navadi na otroke, vendar morajo imeti dovolj časa, da se med seboj preučijo, spoznajo in navadijo eni na druge.
6. Poskrbite, da bo vsakdo, ki pride v stik z mladičkom, spoštoval njegove potrebe in meje. Stik mladička z osebami, ki vas obiskujejo, je pomemben trenutek socializacije, ki bo pomagal psičku pridobiti zaupanje vase: zato poskrbite, da bo v tem smislu pridobival pozitivne izkušnje. Skupaj z veterinarjem preverite, da prejme vsa potrebna cepiva, in se tako izognite morebitnim hujšim okužbam.

Vedenje in vzgoja mladička

Psička je treba vzgajati tako, da mu olajšate prilagoditev na ritem življenja vaše družine in na uravnoteženo družabno življenje «v svetu sebi podobnih in svetu ljudi» na splošno.

Današnji pes izvira iz volkov, ki živijo v krdelih. V takšni vrsti organizacije obstaja natančna družbena hierarhija, na čelu katere je vodja krdela, ki je najpomembnejši med vsemi. Če si želite pridobiti spoštovanje in ubogljivost svojega psička, se morate postaviti kot vodja krdela. Tak odnos je nepogrešljiv pri doseganju dobre vzgoje.

Nekaj osnovnih pravil
• Bodite nežni, a odločni.
• Bodite dosledni,
• Izpeljite vsak ukaz.
• Ne tepite in ne udarjajte svojega psa, ko je neubogljiv.
• Vsakič, ko se psiček dobro vede, ga nagradite s pohvalo in božanjem (lahko mu celo ponudite priboljšek).
• Nikoli ne kričite. Kričanje lahko pomeni, da ste izgubili nadzor in lahko pri psu sproži strah.

Psi prepoznavajo tri različne tone:
- visoki toni: spominjajo ga na leglo: uporabljajte jih za prepričevanje
- pritrdilni ton: ton, ki bi ga pes uporabljal za lajanje; najboljši je za dajanje ukazov (umirjen, odločen in odmerjen)
- nizek ton: lahko bi ga opisali kot renčanje mame, ki brani svoje potomce; uporabljajte ga za opozarjanje in izkazovanje neodobravanja (tipično «Ne!»).

Kaj ga je treba najprej naučiti

Odzvati se na svoje ime: Pogosto uporabljajte njegovo ime; «pridi» naj bo prvi ukaz, ki se ga bo naučil, vedno pa naj mu sledi pohvala.

Ne umazati hiše: Nikoli ne kaznujte svojega psička, če se ponečedi v hiši, še posebej, če je to storil v vaši odsotnosti; zapoznela kazen ga bo samo zmedla. Pripeljite mladička do mesta «nesreče» in mu recite «ne» z nizkim in odločnim tonom glasu. Očistite mesto s papirjem in ga odnesite ven, kjer naj bi psiček opravil potrebo; položite papir na tla in mu ga pokažite, tako da bo naslednjič mogoče imel spodbudo, da tam opravi svojo potrebo. Redno ga peljite ven po obrokih in pred spanjem, vedno na isto mesto, tako da se bo naučil, kje natančno se od njega pričakuje, da opravi potrebo.

Ni žvečenja: Vzroki za žvečenje so lahko poganjanje zob, dolgčas, stres ali kaj drugega, vendar morate to pravočasno ustaviti, da se ne bi spremenilo v navado. Težavo lahko rešite z uporabo številnih za to namenjenih igrač, ki so na voljo na tržišču.

Ni jokanja, ko je sam: Ponavadi želi psiček biti ob vas ves čas, ali zaradi ljubezni, ki jo čuti do vas, ali pa ker mu lahko osamljenost povzroča stres. Mladička morate pomiriti z dejstvom, da se boste, tudi če morate oditi, vedno vrnili k njemu. Na začetku ga puščajte samega samo za krajši čas; postopoma pa podaljšujte čas ločitve. Lahko mu pustite tudi igrače, s katerimi se bo zabaval, ko bo sam; prav tako lahko pustite prižgan radio, da tiho igra: zaradi glasov se bo psiček počutil manj osamljen in bolj varen.

Igra: Igra je v vašem odnosu z mladičkom izjemno pomembna. Povečuje mu sposobnost bivanja z ostalimi, omogoča mu, da porabi nakopičeno energijo, okrepila pa se bo tudi vajina medsebojna povezanost. Psička bo dolgočasilo, če bosta vedno počela eno in isto, zato mu vsake toliko predlagajte drugačne igre in igrače (naj vam prinese predmet, ki ste ga daleč vrgli, tecita skupaj ali naj vam sledi, igrajta se skrivalnice ipd.).

Socializacija: Dovolite psičku, da se druži, dokler je še majhen, oziroma da oblikuje odnose z vsemi člani družine, prijatelji in tujci: tako se bo naučil vzpostavljati dobre odnose z različnimi ljudmi. Peljite ga v različna okolja, na sprehode, vožnjo z avtom, izlete z družino in s prijatelji.

Prehrana mladička

Prvo leto življenja je pri razvoju psička ključno. V tem obdobju ga moramo hraniti z najkakovostnejšimi sestavinami, ki spodbujajo razvoj trdnih kosti in zob, ter omogočajo pravilen razvoj telesnih funkcij in vida, njegovo dlako pa naredijo zdravo in sijočo.

Dnevne potrebe po kalorijah se s tem, ko pes raste, postopoma zmanjšujejo. Pri psih velikih pasem se rast konča po približno enem letu, medtem ko sta pri zelo velikih pasmah (bernardinec, alano) potrebni tudi dve leti ali celo več, da pes doseže končni razvoj. Obsežne raziskave, opravljene na mladičkih pasem različnih velikosti, so pokazale, da je za rast in energijo mladičkov potrebna prehrana, ki jim zagotavlja ustrezen vnos hranljivih snovi (posebej beljakovin) in kalorij. Takšna vrsta popolne in uravnotežene prehrane mora zagotavljati vse nepogrešljive hranljive sestavine za razvoj močnih kosti in močnega mišičevja, vključno z rudninskimi snovmi in vitamini.

Osnovna navodila za pravilno prehrano pasjih mladičev

1. Posodi za hrano in vodo postavite na mirno, prijetno, dostopno, a izolirano mesto, proč od virov hrupa. Če je le mogoče, ne spreminjajte položaja posod.
2. Vedno mora imeti na voljo dovolj sveže in čiste vode.
3. Psička od 3 do 6 tednov lahko hranite trikrat na dan, po točnem urniku. Pri približno 6 mesecih zmanjšajte število obrokov na dva na dan. Pri odraslih psih je priporočeno razdeliti hranjenje na dva dnevna obroka.
4. Na začetku lahko mladičku dodajate malo vode (mlačne, nikakor vroče) v hrano: psički, ki še niso popolnoma prenehali sesati, kot tudi majhne pasme, bodo lažje jedli.
5. Da bi ustvarili ustrezen program prehrane, na embalaži hrane preučite priporočene odmerke za mladičke, ki so določene glede na starost in velikost pasme.
6. Prve mesece svojega psička tehtajte vsak mesec, kasneje pa enkrat mesečno, da boste pravilno določili potrebno količino hrane.
7. Prehod na hrano, ki je pes še ni jedel, je treba opraviti postopoma, v obdobju enega tedna do 10 dni (tako da postopoma zmanjšujete količino hrane, na katero je mladiček navajen, in povečujete količino nove).Tako boste preprečili morebitne prebavne motnje pri psičku.

Česa mladiček ne sme jesti

1. Mladičku nikoli ne dajajte kosti: lahko bi se mu zataknile v grlu ali pa poškodovale stene želodca in črevesja.
2. Nikoli mu ne dajajte ostankov vaših obrokov, lahko bi postal izbirčen. Glede na to, da imajo ostanki navadno visoko kalorijsko vrednost, obstaja tudi nevarnost, da bi se zredil.
3. Nikoli mu ne dajajte hrane, dokler sedite pri mizi. Lahko bi pridobil nadležno navado vztrajnega prosjačenja pri mizi ali celo kraje hrane z mize. Poleg tega pa je v naravnem okolju vodja krdela vedno tisti, ki je prvi, in njegovi podrejeni ga pri tem ne smejo motiti. Zato nahranite mladička potem, ko ste sami končali z obrokom.
4. Mladičku nikoli ne dajajte hrane za mlade ali odrasle mačke, ker ne zadovolji njihovih hranilnih potreb.
5. Preden se odločite za kakršne koli spremembe v psičkovi prehrani, se vedno posvetujte z veterinarjem.

Zdravje…

Enostaven, a zelo pomemben dejavnik pri skrbi za mladičkovo zdravje vključuje opazovanje morebitnih telesnih ali vedenjskih sprememb.

Preko materinega mleka dobivajo mladički določeno imunost, ki pa se začne zmanjševati takoj po prenehanju sesanja. Takoj, ko vaš mladiček pride domov, ga peljite k veterinarju na prvi pregled. Potem ga bo potrebno voziti cepiti proti pasjim boleznim in na občasne preglede.

Treba je vedeti:

Oči morajo biti čiste in jasne, beločnice ne smejo imeti rumenih ali rdečih madežev. V primeru, da opazite madeže, pege, praske, izločke, gnoj v kotičkih oči ali kakšne druge nepravilnosti, psička nemudoma odpeljite k veterinarju

Ušesa morajo biti čista in brez vonja ali znakov gnojenja, v nasprotnem primeru psička peljite k veterinarju na pregled. Ušesa pregledujte vsaj enkrat tedensko; pri mladičkih, ki so nagnjeni k težavam z ušesi, dolgodlakih psičkih in tistih, z visečimi uhlji, pa še pogosteje

Smrček mora biti čist in vlažen. Ne sme biti zagnojen ali imeti ranice

Usta: Dlesni morajo biti zdrave in roza barve, ne smejo biti rdeče ali zatečene, še posebej v okolici zob. Zobje zahtevajo redno čiščenje in na njih ne sme biti bakterijskih oblog ali zobnega kamna. Sapa ne sme biti neprijetnega vonja.

Telo in dlaka ne sme imeti bolh in klopov, niti vozlov iz dlake. Za preizkus z rokami preglejte psičkovo dlako. Zdrava dlaka je gosta, svetleča, brez mastnih delov, prhljaja ali neporaščenih delov

Cepljenje: Takoj pri rojstvu dobijo mladički preko materinega mleka (kolostruma) protitelesa proti boleznim. Vendar takšna protitelesa trajajo samo od 6 do 16 tednov, po tem pa pride čas za cepljenje psička. Veterinar vam bo predlagal program cepiv, ki so nujna za preprečevanje bolezni pri mladičku.

Zajedavci so organizmi, ki živijo na ali v nekem drugem živem bitju. Od prvih dni je treba opravljati redne preglede glede zajedavcev, saj lahko mati nekatere prenese na svoje mladičke.

…in nega mladička

Redna nega ne pomeni le vzdrževanja čistoče vašega psička in zagotavljanja zdravja in lepote, temveč takšni trenutki krepijo vajino povezanost, hkrati pa vam omogočajo, da preverjate njegov videz in kondicijo.

Krtača in glavnik: Večina psičkov obožuje krtačenje in česanje.

Kratkodlake pse je treba krtačiti 2-3 krat na teden, medtem ko dolgodlake pse krtačimo vsak dan. Krtačenje odstranjuje mrtvo dlako, pri tem pa tudi preprečimo vozlanje dlake.

Kopanje: Psa, še posebej, ko je še mladiček, kopamo samo po potrebi. Uporabljajte poseben kakovosten šampon za pse in dlako temeljito izperite, sicer bi lahko milo dražilo nežno kožo vašega psička. Namesto klasičnega kopanja lahko uporabljate tudi suhi šampon (ki ga nanesemo na dlako in odstranimo s krtačenjem), še posebej v hladnih mesecih.

Zobje: Na zobeh se nabirajo bakterijske obloge. Redno preverjajte zobe svojega mladička, ki bo postopoma začel izgubljati mlečne zobe in dobivati stalne. Suha hrana je koristna za vzdrževanje zobne čistoče, vendar ne more preprečiti nastajanja zobnega kamna, zaradi česar je treba psa občasno peljati k veterinarju na čiščenje zob.

Oči in ušesa: Oči se morajo svetiti in ne smejo imeti rdečih madežev, izločkov ali kakšnih drugih nenavadnih znakov. Čistimo jih z namočeno vato. Preverjajte tudi ušesne kanale: če opazite neprijeten vonj, rdečine ali vnetje, se posvetujte z veterinarjem. Sami ne poskušajte čistiti ušesnih kanalov z vatiranimi palčkami ali čim podobnim; to raje prepustite veterinarju.

Ščetkanje zob bi moralo biti pomemben del nege vaše mačke. Število lastnikov, ki dnevno ščetkajo zobe svoji mački, je razmeroma majhno. Večina lastnikov za ustno higieno raje poskrbi enkrat ali dvakrat tedensko. Ščetkanje zob odrasli mački, ki ni vajena postopka, je lahko težavno. Vsekakor pa vam bo vsak veterinar zagotovil, da lahko vsakodnevno ščetkanje močno vpliva na zdravje zob vaše mačke.

Zakaj ščetkati?
Kvalitetna mačja hrana lahko vaši ljubljenki zagotovi vse potrebne hranilne snovi, ne more pa preprečiti nabiranja zobnega kamna in oblog na zobeh, kot to lahko naravna hrana. Divje mačke, ki grizejo kožo in kosti svojega plena, si s tem veliko bolj očistijo zobe kot domače mačke, četudi jedo samo suho hrano. Brez tega naravnega čiščenja se na zobeh nabirajo obloge, na katerih dobro uspevajo bakterije, ki lahko povzročijo zobno gnilobo ali vnetje dlesni.

Vsakodnevno ščetkanje pomaga odstraniti zobne obloge in bakterije. Tako vam ne bo treba hoditi k veterinarju na čiščenje zob, pa tudi zobje in dlesni vaše mačke bodo ostali zdravi.

Zobna ščetka in pasta
Nikoli ne uporabljajte zobne ščetke ali zobne paste, ki je namenjena ljudem. Ščetka bi bila pretrda za občutljive mačje dlesni, zobna pasta pa je lahko mačkam celo strupena. V trgovinah za male živali lahko dobite posebne ščetke in paste za mačke. Lahko uporabite tudi ščetko, ki si jo namestite na prst, saj z njo lažje nadzorujete svoje gibe.

Ščetkajmo …
Z rednim umivanjem zob je najbolje začeti, ko je mačka še mlada. Mucke se običajno hitro navadijo na ščetkanje zob. Naj bo ščetkanje za mačko zabavno doživetje! Nikoli se ne razburjajte, tudi če mačka ne kaže ravno volje do sodelovanja. Konec koncev to ni nekaj, česar bi bila mačka vajena v naravi.

Začnite tako, da mački nežno s prsti masirate dlesni. Isto ponavljajte nekaj dni. Poskušajte izbrati trenutek, ko je vaša mačka mirna, vsakič pa jo pohvalite in ji ponudite priboljšek. Poskušajte ustvariti pozitivno povezavo s postopkom čiščenja zob in dlesni.

Ko se mačka navadi, da se dotikate njenih zob in dlesni, začnite uporabljati ščetko. Ne pozabite, da morate vedno uporabljati posebno ščetko za mačke. Ščetkanje naj bo kratko in prijetno – vedno prenehajte, če opazite, da je vaši mački neprijetno. Hkrati z uporabo ščetke začnite uporabljati tudi zobno pasto. Poskušajte najti okus, ki bo vaši mački všeč.

Če želite na ščetkanje navaditi odraslo mačko, je najbolje da jo najprej peljete k veterinarju na pregled zob. Veliko odraslih mačk ima lahko razvito lažjo obliko vnetja dlesni. V tem primeru so zobje lahko navidez zdravi, vendar bi ščetkanje mački povzročilo bolečine in v določenih primerih celo krvavitve. Že zaradi tega lahko mačka za vedno zasovraži ščetkanje, zato je bolje, da se najprej posvetujete z veterinarjem. Ko vam da veterinar zeleno luč, lahko odraslo mačko navadite na ščetkanje prav tako, kot bi privajali mlado mucko.

Pomembno je, da ima vaša odrasla mačka uravnoteženo prehrano, ki jo ohranja zdravo in aktivno. Potrebe vaše mačke vključujejo vnos potrebnih količin vitaminov, mineralov in drugih hranil vsak dan. Predstavljamo vam navodila, kako mački zadostiti potrebo po teh snoveh in kako zagotoviti pravo prehrano.

Tako kot lastniki mačk tudi mačke potrebujejo dobro uravnoteženo prehrano, da ostanejo v najboljši formi. Hrana vaše mačke mora vsebovati beljakovine, maščobe, vitamine in minerale. Pravilna razmerja so prav tako pomembna kot celotna količina hrane.

Še več, tako udomačene mačke kot tudi druge živali najprej jedo zato, da zadovoljijo potrebe po energiji, ne pa zaradi potreb po hranilih. Hrana, ki jo dajete svoji mački, mora zato zagotoviti potrebna hranila v pravih količinah in v pravilnem ravnotežju, ki temelji na energijski vsebini in potrebah vaše mačje dame.

Energija v hrani prihaja iz beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Vaša mačka potrebuje relativno visoko raven beljakovin. Ni se zmožna prilagoditi prehrani, ki ima nizke količine beljakovin. Živalske maščobe so prav tako pomembne za mačke ne le zaradi energije, ampak tudi zato, ker so pomemben vir maščobnih kislin in določenih vitaminov.

Z vidika prehranjevanja je vaša mačja prijateljica zelo kompleksna žival, zato mnogi lastniki mačk raje uporabljajo pripravljeno hrano za mačke. Ta hrana je uravnotežena in popolna, pa tudi priročna. Obstajata dve vrsti pripravljene hrane za mačke, ki se razlikujeta glede na vsebino vode. To so mokri izdelki, ki so trenutno najbolj priljubljeni, ter suha hrana.

Količina hrane, ki jo mačka potrebuje, je odvisna od njene velikosti, starosti, aktivnosti in stanja. Večina mačk sama uravnava vnos hranil, in če hrana vsebuje pravilno ravnotežje hranil, potem mačke pojedo pravilno količino hrane. Če vaša mačka ni pretežka, vam ni treba skrbeti glede količine hrane, ki ji jo daste v enem obroku. Kljub temu pa morate paziti, da ohranja idealno težo, in sicer tako, da jo redno tehtate.

Če mački dovolite neomejen dostop do hrane, bo jedla v manjših količinah in bolj pogosto, saj se hitro prilagodi bolj rednim obrokom. Večina mačk se hrani dvakrat na dan.

Prav tako morate zagotoviti, da bo mačka imela dostop do pitne vode, še posebej, če jo hranite s suho hrano. Ne pozabite očistiti posode z vodo in hrano, saj mačke nočejo jesti iz umazane posode.

Mačke so zelo izbirčne glede hrane, tako da lahko celo stradajo, če ne marajo tistega, kar ste jim ponudili. Seveda je to treba preprečevati tako, da ji predstavite različne okuse in teksture hrane. Mačke ne marajo hrane neposredno iz hladilnika. Če pripravljeno hrano hranite v hladilniku, jo, preden jo ponudite svoji ljubljenki, postavite za nekaj časa na sobno temperaturo, da se segreje, saj bo tako tudi raje jedla. Če hrano pripravljate v mikrovalovni pečici, jo premešajte, preden jo ponudite mački, da razdelite toploto, seveda pa morate preveriti, da hrana nima več kot 35 °C.

Vaši mačji ljubljenki lahko na lahek način zagotovite zdravje tako, da jo hranite s pripravljeno hrano. Na ta način vaša mačka ne bo le ostala aktivna, temveč bo dosegla zrelo starost brez prehranjevalnih težav.

Bodite pozorni
Ko vaša muca dopolni 10 mesecev, je čas za temeljit zdravstveni pregled vaše odraščajoče ljubljenke. Pred vsakim cepljenjem se prepričajte, da nima zajedavcev in da s prehrano dobiva vse potrebne hranilne snovi.

Pozorni bodite na vedenje vaše mačje prijateljice. Zdaj že veste, kaj lahko pokvari njeno razpoloženje. Črevesni zajedavci so prava nadloga, ki lahko vaši mački popolnoma vzamejo veselje do igre. Če pri njej opazite nenavadne simptome (kot so na primer bruhanje, driska, kašljanje ali smrkanje), se posvetujte z veterinarjem. Zdrava mačka je polna veselja in se bo rada igrala z vami.

Cepljenje
Vaši mački cepljenje verjetno ni posebno všeč, vseeno pa jo morate cepiti v skladu s priporočili veterinarja. V nasprotnem primeru lahko zboli za katerim od razširjenih virusnih obolenj, na primer za mačjo gripo, enteritis (vnetje črevesne sluznice), steklino ali mačjo levkemijo.

Obisk pri veterinarju bo vaši ljubljenki prijetnejši, če jo boste nežno božali za ušesi.

Mačje stranišče
Položite mačko v škatlo, popraskajte z njenimi tačkami po posipu in v prihodnje bo sledila svojemu nagonu. Če imate doma več mačjih prijateljic, ne uporabljajte majhnih ali pokritih škatel za iztrebke. Priporočamo, da vsaki mački pripravite posebno škatlo, saj zaradi svoje posedovalnosti mačke nočejo uporabljati škatel drugih mačk.

Škatlo postavite na mirno mesto daleč stran od hrane, poleg tega pa jo redno čistite, saj umazane škatle mačka ne bo hotela uporabljati. Škatle ne postavljajte v bližino pralnega ali sušilnega stroja, peči ipd. Močno odišavljena razkužila mačke navadno odbijajo, zato škatlo čistite z nežno milnico, ne pozabite pa tudi na zaščitne rokavice.
Preden v škatlo vsujete posip, lahko nanjo najprej položite plastično vrečko, tako da njena ročaja zavihate pod škatlo. Tako boste lahko mačje stranišče očistili povsem preprosto s potegom ročajev navzgor – na ta način bo ves posip ostal v vrečki in ga boste zlahka odvrgli v smeti.

Ušesa, oči in kremplji
Vaša muca ima rada oči in ušesa čista. Njena občutljiva ušesa lahko očistite z vlažnim robčkom, kotičke oči pa s koščkom vate, namočenim v vodo. Kremplji dejavnih mačk se brusijo kar med igro in tekanjem naokrog.

MAČKI NIKOLI NE ODSTRANITE KREMPLJEV!

Dlaka in eleganca
Mačke so izjemno samostojne. Same poskušajo ohraniti svojo dlako čimbolj čisto. Vendar pa jim pri tem vseeno kdaj pa kdaj priskočite na pomoč, še posebej, če je vaša mačka dolgodlaka. Mačke namreč obožujejo nežno krtačenje. Poskusite, v znak hvaležnosti bo glasno zapredla.

Mačke in red

• Čeprav ima vaša mačka tudi vas za zelo veliko mačko, vi nje ne smete obravnavati kot malega štirinožnega človeka.
• Mačka ima vedno razloge za svoje početje.
• Nikoli ne poskušajte svoji mački česa vsiliti. Raje ji poskusite razložiti, morda vas bo razumela bolje, kot si mislite.
• Če želite svojo mačko od česa odvrniti, ji odločno recite »NE«; večina mačk to razume.
• Mačke ne vedo, od kod natančno prihaja zvok. Če nobeden od zgornjih nasvetov ne deluje, zažvižgajte ali vrzite ključe na tla tako, da jih mačka ne vidi. Lahko tudi stresete steklenico, polno vode, da bo zaslišala šumenje. Skoraj gotovo bo prenehala s svojim početjem.
• V skrajnem primeru jo poškropite z nekaj kapljicami vode iz steklenice.
   

Kako odstraniti mačjo dlako s preproge?
Enostavna rešitev je posebna gobica, ki jo lahko kupite v vsaki trgovini za hišne ljubljenčke. Pri odstranjevanju mačje dlake si lahko pomagate tudi s krtačo s skodranimi najlonskimi ščetinami, s krtačo iz velurja, lepljivim valjem ali celo z lepilnim trakom, ki si ga ovijete okoli dlani. Učinkovita je lahko tudi nekoliko vlažna gobica (pazite, da vlaga ne poškoduje oblazinjenega pohištva). Pri odstranjevanju mačjih dlak so uporabni tudi sesalniki, vendar le tisti, ki imajo dober nastavek s krtačo. Kakorkoli že, pa boste za redno tedensko česanje svoje mačke porabili manj časa kot za odstranjevanje njenih dlak s preprog in pohištva.

Kako odstraniti madeže s preprog, pohištva ali tal?
S tal lahko mačji iztrebek odstranite s kisom. Na pohištvu pa se madežev in vonja znebite tako, da najprej razpršite osveževalca prostorov, in šele nato madež odstranite z gobico in s toplo vodo.

Praskanje pohištva
Mački nikoli ne odstranite krempljev, saj je to zanjo zelo boleče in ji lahko povzroči poškodbo ali duševni pretres. Poskusite jo raje naučiti, naj uporablja posebno površino za praskanje, ki naj bo nameščena v bližini kotička, kjer ponavadi spi, ali ob pohištvu, ki ga je izbrala za praskanje.

Nekaj pravil:

• Površina za praskanje naj bo za mačko zanimiva, zato jo rahlo odišavite z navadno mačjo meto, nanjo obesite vrvico, vezalko ali igračko ali na vrh postavite mačji posladek.
• Površina, ki jo mački pripravite za praskanje, naj bo višja od nje, da se lahko pri praskanju popolnoma iztegne.
• Če vaša mačka ne mara pokončne površine za praskanje, ji raje namestite vodoravno.

Še ena možnost je, da pohištvo poškropite z osvežilcem prostora z vonjem limone ali nanj nalepite košček lepilnega traku. Če se trak nalepi mački na tačke, jo to ponavadi tako vznejevolji, da pohištvo zanjo ni več privlačno.

Uničevanje preproge
Možno je, da mačka na preprogi zaznava zelo močan vonj. V tem primeru preprogo temeljito očistite s čistilom, ki vsebuje encime. Možno pa je tudi, da je preproga podobna mačkini površini za praskanje. Za praskanje ji priskrbite površino, ki je iz drugega materiala kot preproga.

Kako naj dosežem, da pri jedi vsega ne umaže?
Pod skledo za hrano položite gumijast podstavek, da skleda ne bo drsela. Uporabite lahko tudi star plastičen pladenj. Tla bodo tako ostala čista, poleg tega pa bo tudi čiščenje okoli sklede lažje.

Kako naj jo prikličem?
Nobena žival se na vaš klic ne bo odzvala, če se bo bala kazni ali če boste povzdignili glas. Poskusite jo spodbuditi s prigrizkom ali mačjim posladkom, z božanjem ali s kako drugo stvarjo, ki jo ima rada. Tako bo z večjim veseljem prišla do vas. Dobro pa je tudi vedeti, da se mačke najpogosteje odzivajo na imena, ki se končujejo na črko "i", in na nekoliko višji glas.

Uničevanje električnih žic
Ovijte žice v lepenko. Če vas tak videz žic moti, jih poskusite prevleči z lakom za nohte, z limonino lupino ali s čim pekočim. V večini primerov ta način deluje.

Grizenje in praskanje
Če vas mačka ugrizne ali opraska, samo zakričite od bolečine. Tega ne bo nikoli več storila.

Plezanje po zavesah
Namestite senčila, ki jih bo mačka lahko odmaknila in tako lažje prišla do okenske police. Uporabite lahko tudi senčila, ki se spustijo, ko skuša mačka splezati nanje. nikoli ne bo ponovila.

Uničevanje rastlin
Zemljo pokrijte z aluminijevo folijo ali s plastiko, da mačka ne bo mogla kopati po njej. Da jo odvadite grizenja rastline, poškropite liste z vodo, ki ste ji primešali malo kajenskega popra.

Odvijanje toaletnega papirja 
Večino ljudi ta mačja navada jezi. Najpreprostejša rešitev je namestitev papirja tako, da se odvija navzgor in ne navzdol. Obrnete pa lahko tudi držalo za toaletni papir.

Zakaj je nemirna, če govorim po telefonu?
Mačka ne vidi, s kom se pogovarjate, zato misli, da govorite njej. Če je v prostoru več ljudi, se obrnite proti nekomu v sobi, da bo mačka mislila, da govorite z njim.

Potovanje z mačko
Uporabite potovalno košaro, ki je dovolj velika, da bo mački v njej udobno. Če potujete več ur, naj ima mačka vedno na voljo škatlo za iztrebke, vodo in hrano.

Če se selite, pripeljite mačko v nov dom šele, ko je pohištvo postavljeno na svoje mesto. Ne spustite mačke iz hiše, dokler se na novo okolje popolnoma ne privadi, kar pa lahko traja nekaj dni.

Mačka na mizi!
Mačko preprosto samo dvignite, odločno recite NE in jo postavite na tla. Potrebovali boste kar nekaj dni časa in vztrajnosti, da jo boste naučili, da ne sme na mizo, vendar bo vaš trud na koncu poplačan.

Mačke in psi sodijo v vrsto mesojedcev, vendar so pri prehranjevalnih potrebah med njimi velike razlike.

Psi so fiziološko podobni drugim sesalcem. Jejo živalsko in rastlinsko hrano. Mačka je strogi mesojedec in potrebuje številna pomembna hranila, - tavrin, arginin, vitamin A in arahidonsko kislino. Arahidonska kislina je pomembna maščobna kislina. Rastlinska hrana teh hranil skoraj ne vsebuje.

Prehrana vaše mačke mora zadovoljevati njene prehranjevalne potrebe, prav tako pa mora zagotoviti njeno zdravje in dobro počutje.

Uravnotežena dieta
Kot vsa druga živa bitja tudi mačke potrebujejo uravnoteženo prehrano, da preživijo in ostanejo zdrave. Njihova prehrana mora v pravih količinah in razmerjih vsebovati beljakovine, maščobe, vitamine in minerale. Kot drugi mesojedci potrebujejo tudi mačke nekatere sestavine, ki so sicer le v živalskih vlaknih.

Kalorije
Kot ljudje morajo tudi mačke imeti ravnotežje med vnosom kalorij (energijo) ter njihovo porabo. Na ravnotežje vpliva mnogo dejavnikov: starost, psihološko stanje in raven dejavnosti. Mucki, ki se še razvijajo, in breje ter odrasle mačke, ki hranijo svoje mladiče, potrebujejo veliko več kalorij, medtem ko jih nedejavne mačke, ki so večina doma, potrebujejo manj.

Vnos kalorij se pri mačkah izmeri tako, da potipamo njihova rebra in preverjamo njihovo težo. Mačke, ki pojedo preveč kalorij, le-te hranijo v telesni maščobi in postanejo pretežke, tiste, ki jih pojedo premalo, pa svojo maščobo porabijo in tako izgubljajo težo ter postanejo podhranjene.

Beljakovine
Kaj so beljakovine? Beljakovine so velike molekule, sestavljene iz dolgih verig manjših enot, aminokislin. Le-te se lahko razvrstijo v različnih kombinacijah in tako omogočajo nedoločeno število beljakovin z različnimi značilnostmi.

Kako so beljakovine povezane s prehrano moje mačke? Beljakovine so zelo pomemben del živih celic, saj uravnavajo metabolizem, podpirajo strukturo celičnih sten in oblikujejo mišična vlakna. Pomembne so za razvoj telesnih vlaken in za njihovo obnovo, posebej pomembne so pri mladih muckih, brejih mačkah in mačkah, ki hranijo svoje mladiče, ter za živali, ki okrevajo. Beljakovine so tudi pomemben vir kalorij.

Mačka potrebuje več beljakovin kot drugi sesalci, saj ima mesojedi metabolizem, ki se ne more prilagoditi na pomanjkljiv vnos beljakovin. Mačka tako potrebuje posebno, sebi prilagojeno hrano, da dobi zadostno količino beljakovin. Mačka potrebuje beljakovine tudi za aminokisline, ki jih njeno telo ne more zadostno sintetizirati.

Arginin
Pomanjkanje arginina je zelo resno in celo smrtonosno.

Tavrin
Pomanjkanje tavrina lahko povzroči slepoto ali srčne bolezni. Zato morate poskrbeti, da prehrana vaše mačke vsebuje zadosti tavrina, ki je v živalskih vlaknih in deloma tudi v rastlinski hrani.

Maščobe
Maščobe vsebujejo maščobne kisline in glicerol. Dve maščobni kislini, linolska in arahidonska kislina, sta za zdravje mačke zelo pomembni. Pomanjkanje teh kislin lahko povzroči suho in pusto dlako ter težave pri razmnoževanju.

Arahidonska kislina je v živalskih vlaknih in ne v rastlinski hrani, kar je še en razlog, da so mačke slabi vegetarijanci.

Maščoba vsebuje tudi vitamine A, D, E in K, ki so pomembni za zdravje vaše mačke. Maščobe dajejo hrani tudi okus in teksturo.

Ogljikovi hidrati
Mačke po navadi jedo hrano, ki ima veliko beljakovin in malo ogljikovih hidratov. Lahko živijo brez ogljikovih hidratov, saj nimajo posebnih potreb po vnosu le-teh, ki so odličen vir kalorij in so pomemben del v njihovi prehrani.

Hranilna vlakna, posebna vrsta ogljikovih hidratov, imajo pri prebavi tako človeka kot tudi mačke pomembno vlogo. Raziskave so pokazale, da lahko vključevanje hranilnih vlaken v mačjo prehrano, kot je zmleta sladkorna pesa, krepi zdravje želodca in črevesja.

Vitamini
Vitamini so organske sestavine, ki pomagajo uravnavati telesne procese. Večine vitaminov se ne da sintetizirati v telesu, zato so potrebni v prehrani.

Vitamine lahko razdelimo v dve kategoriji:

• topni v maščobah

• topni v vodi

Vitamini, topni v maščobah, to so A, D, E in K, se shranjujejo v maščobnih tkivih v telesu. Ker se lahko shranjujejo, obstaja manjše tveganje, da jih bo vaša mačka zaužila premalo, če nekaj časa ne bi jedla.

Težave se lahko pojavijo tudi, če vaša mačka zaužije preveč vitaminov. Če jo na primer hranite s svežimi jetri, lahko zaužije preveč vitamina A in se z njim zastrupi. Če je vaša žival zdrava, ji k prehrani ne dodajajte vitaminov, saj lahko ti dodatki povzročijo mnogo težav.

Vitamini, topni v vodi, se ne shranjujejo v telesu, zato jih je treba redno jesti. Najbolje je, če jih mačka dobi vsak dan. Človek dobi vitamin C iz ustrezne prehrane, mačke pa ga lahko sintetizirajo v telesu. Iz prehrane morajo mačke dobiti vitamine B, in sicer vitamin B1 (tiamin), vitamin B2 (riboflavin), vitamin B6 in vitamin B12 (kobalamin).

Minerali
Minerali so neorganska hranila, ki se lahko ločijo na makro- in mikrominerale (znani kot sledljivi elementi). Različni minerali imajo v presnovi in telesnih funkcijah zelo različne vloge.

Kalcij in fosfor sta glavna minerala, ki sta sestavni del kosti in zob. Ravni in razmerja kalcija ter fosforja v prehrani vaše mačke so zelo pomembne.

Prehrana vaše mačke mora prav vsebovati:

• kalij

• natrij

• klor

• magnezij,

• sledljive elemente, kot so železo, baker, mangan, cink in selen

Voda
Vodo lahko pozabimo na seznamu hranil, vendar je pri prehrani mačke in za njeno življenje zelo pomembna.

V telesu ima voda veliko nalog:

1. Je topilo in je tako vključena v kompleksno kemijo celičnega metabolizma.

2. Je glavni element krvi in tako prenaša kisik ter hranila po vsem telesu, odstranjuje ogljikov dioksid ter neprebavljene snovi iz sistema.

3. Pomaga pri uravnavanju telesne temperature.

4. Pomembna je za prebavo hranil in izločanje nečistoč iz ledvic. Poskrbite, da bo vaša mačka vedno imela čisto in svežo vode, še posebej, če jo hranite s suho mačjo hrano.

Mačka ni pes
Mačka ima posebne potrebe, predvsem glede prehrane. Od drugih sesalcev, na primer psa, se loči po tem, da je odvisna od živalske hrane. Njeno telo je prilagojeno zelo strogi mesni dieti.

Mačka že po naravi izbira kakovostno hrano, ki ima veliko beljakovin. To je zato, ker ima več potreb po beljakovinah, saj se njena prebava ne more prilagoditi majhnim količinam le-teh.

Mačke so odvisne od posebnih hranil, ki so le v živalski hrani. Mačke morajo zaužiti aminokisline, kot sta arginin in tavrin, in pomembne maščobne kisline, kot sta arahidonska kislina in vitamin A.

Mačke pojedo več hrane z beljakovinami kot hrane z ogljikovimi hidrati. Ogljikovi hidrati za mačko niso pomembni, čeprav so dober vir kalorij. Velikih količin ogljikovih hidratov mačke ne prenašajo dobro, zato jih je treba v hrani nadzirati.

Vedno izberite popolno hrano, ki je narejena samo za mačke in na podlagi potreb, ki jih imajo le mačke.

Pripravljena mačja hrana priznanih proizvajalcev zagotavlja ustrezno hranilno zadostnost, kakovost in varnost. Glede na vsebino vode poznamo dve vrsti pripravljene mačje hrane.

Mokra hrana v konzervi je na voljo že nekaj let, nekoliko manj časa pa imamo na trgu tudi pripravljeno hrano za mačke v vrečkah ali v alu pakiranju. Suha mačja hrana vsebuje večje količine hranil kot vlažna hrana in je preprostejša za postrežbo. Ne pozabite mački dati tudi dovolj pitne vode, še posebej, če se hrani samo s suho hrano.

Mleko
Mleko ni glavna prehrana majhnega mucka. Mnoge odrasle mačke imajo rade mleko, vendar ga vse ne prenašajo dobro.

Nekatere mačke (tudi ljudje) ne prenašajo laktoze, saj nimajo encima, ki je potreben za prebavo mlečne laktoze, in lahko dobijo drisko. Če ne veste, ali vaša mačka prenaša laktozo, ji lahko ponudite mleko z manjšo količino le-te.

Mucki
Preden mucka ločijo od matere, je odvisen predvsem od njenega mleka. Ko hrane več ne dobiva od matere, je odvisen od vas.

Za pravilen razvoj mladega mucka je pomembna uravnotežena prehrana. Tako bo pripravljen na dolgo, dejavno in zdravo življenje. Poskrbite, da bo njegova prehrana imela dovolj beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov, ki naj bodo v pravilnih razmerjih.

Odstavitev od matere
V prvih tednih življenja so mucki popolnoma odvisni od materinega mleka in ne potrebujejo dodatne hrane.

Včasih mačka svojim mladičkom ne more zagotoviti dovolj mleka. V tem primeru morate mucka večkrat na dan in tudi ponoči nahraniti z umetnim nadomestnim mlekom (dobite ga pri veterinarju). Nikoli ga ne hranite s kravjim ali kozjim mlekom, saj sta drugačna od mačjega mleka.

Pri treh do štirih tednih se mucki začnejo zanimati za okolje in lahko dobijo trdo hrano. Ko tako hrano svojim mačjim mladičem prvič ponudite, jo morate narezati na majhne koščke, če je suha, jo namočiti in jo ponuditi v plitki posodi. Edina primerna hrana je tista, ki je narejena prav za male mucke. Počasi bodo jedli vedno več, dokler ne bodo odstavljeni od matere, tj. pri osmih tednih.

Mladički brez mame
Hranjenje osirotelih muckov je pravi izziv. Ti imajo dve posebni zahtevi:

• primerno okolje

• primerna prehrana

Mucki potrebujejo toplo okolje. V prvih tednih mora inkubator nadzirati pravilno temperaturo, vendar zadostuje že toplotna lučka ali steklenička s toplo vodo, ki jo zavijete v odejo. V prvih treh tednih življenja morate mucka spodbujati, da redno opravlja malo in veliko potrebo. Mladičkovo analno-genitalno področje nežno drgnite s kosom tople in vlažne bombažne volne, kar ga spominja na jezik njegove matere mačke.

Mucke, mlajše od enega tedna, je treba hraniti šestkrat na dan oziroma vsake štiri ure podnevi in ponoči. Mleko matere ima več kalorij, beljakovin in laktoze kot kravje ali kozje mleko. Zato mucka ne smete hraniti z navadnim mlekom. Kupiti morate pripravljeno nadomestilo za mleko, ki je še posebej prilagojeno muckom. Tako mleko dobite pri strokovnem rejcu ali veterinarju. Mucka hranite počasi in z majhno brizgalko. Mleko naj bo vsakokrat sveže, ogrejte ga na 38 °C (telesna temperatura).

Pri približno treh tednih začnejo mucki raziskovati okolje, lahko pijejo mleko iz posodice in celo grizljajo trdo hrano. Mlademu mucku dajte toliko hrane, kot želi, saj se le redkokdaj preveč naje. Uporabljajte okusno, kalorično in hranilno hrano za mačje mladičke.

Rast mucka
Odraščanje je zelo razgiban proces. Mladič potrebuje štirikrat več kalorij na kilogram telesne teže kot odrasla mačka, saj je želodec majhnega mucka mnogo manjši in na začetku ni večji od človeškega nohta na palcu. Zato mora biti hrana kalorična in hranilna. Da zagotovite zadosten vnos hrane, pustite mucku, da poje, kolikor želi. Kot vedno morate poskrbeti za pitno vodo.

Mucki morajo imeti uravnoteženo prehrano, saj potrebujejo več beljakovin kot odrasle mačke. Beljakovine morajo vsebovati vse prave aminokisline, ki so potrebne za rast. Da bodo mucki imeli zdrave kosti in zobe, jim moramo v pravih količinah in razmerjih zagotoviti nekatere vitamine in minerale. Pripravljena hrana za mačke zadostuje vsem potrebam. Pogovorite se z veterinarjem ali strokovnim rejcem, kateri je kakovosten proizvod.

Pri osmih do devetih mesecih lahko mački vsake tri do štiri dni že ponudite hrano za odrasle mačke. Večina mačk doseže svojo končno težo pri prvem letu, čeprav samčki potrebujejo nekoliko več časa kot samičke.

Po enem letu mora mačka že jesti hrano za odrasle mačke, število obrokov pa lahko zmanjšate na dva na dan. Vendar ne pozabite, da naravnemu prehranjevanju mačke ustreza več manjših obrokov čez dan.

Kako pripeljati mucka domov
Sprememba je lahko za mucka zelo stresna. Ta prehod lahko omehčate tako, da zagotovite kontinuiteto. Pri prejšnjem lastniku se pozanimajte o prehrani, katero vrsto hrane, koliko in kdaj je jedel. Prehrane ne spreminjajte prehitro. Če želite uvesti spremembe, morate počakati, dokler se mucek ne privadi, nato pa jo lahko v treh do štirih dneh postopoma spremenite.

Ko vaš mucek pride v nov dom, lahko kaže znake, da se ne počuti dobro ali celo dobi drisko, saj je zapustil mamo in je prišel v neobičajno, novo okolje. Če ima drisko dlje kot 24 ur ali če se stanje celo poslabša, morate obiskati veterinarja.

Mucku dajte posebni skledici za hrano in vodo. Naj bosta čisti in ločeni od posode drugih članov družine. Na voljo mora imeti vedno dovolj sveže pitne vode. Če je vaš mucek prvič odstavljen od mucke, bo potreboval štiri do pet obrokov na dan in naj poje, kolikor želi. Pri osmih do devetih mesecih se število obrokov lahko zmanjša na dva na dan, čeprav več manjših obrokov na dan ustreza naravnemu prehranjevanju mačke.

Mucki zelo hitro rastejo. Njihov apetit in potreba po hrani se hitro povečujeta, zato jim morate zagotovite dovolj hrane. Upoštevajte pravilo, da hrano pustite zunaj 20 do 30 minut in šele nato ostanek shranite. Kmalu boste ugotovili, da mucki jedo in rastejo hitreje kot mucke. Mački so ponavadi težji od mačk.

Odrasle mačke
Količina hrane, ki jo potrebuje mačka, se pri posameznih mačkah razlikuje predvsem glede na njihovo velikost, dejavnost in kondicijo. Z veterinarjem se pogovorite, koliko hrane potrebuje vaša mačka.

Znanstvene raziskave so pokazale, da mačke, ki imajo vedno dostop do hrane, jedo manjše obroke, in to večkrat na dan ter tudi ponoči. Večina mačk se prilagodi urniku hranjenja, ki jih določijo lastniki. Ponavadi je treba odraslo mačko hraniti dvakrat na dan.

Mačke imajo zelo oster okus za hrano, zato so lahko izbirčne. Za razliko od psov lahko mačke celo zavrnejo hrano, ki je ne marajo, in celo stradajo.

Zelo pomemben del mačje prehrane je voda. Sveža pitna voda naj bo mački vedno na voljo, še posebej, če je suho hrano. Bodite pozorni, koliko vaša mačka popije. Če se količina popite vode zelo spremeni, morate takoj obiskati veterinarja, saj lahko take spremembe kažejo na številne zdravstvene težave. Ne pozabite, da vaša mačka lahko pije tudi iz drugih virov zunaj hiše, iz luž, pipe ali celo iz stranišča.

Čeprav znajo mačke same dobro uravnavati količino hrane, ki jo zaužijejo, velikokrat pojedo preveč. Če je vaša mačka pretežka, morate zmanjšati količino hrane in ji med obroki ne smete dajati prigrizkov. Pazite tudi, da je ne hranijo sosedje, ne da bi vi za to vedeli. Nedejavne mačke, ki so večinoma doma, prej postanejo pretežke kot dejavne živali, ki se veliko gibljejo, zato se z njo igrajte, da boste povečali njeno fizično aktivnost in jo ohranili vitko ter v kondiciji.

Če je vaša mačja prijateljica res preveč obilna, se pogovorite z veterinarjem. Ta lahko predlaga poseben shujševalni program in prehrano z majhno kalorično vrednostjo. Mačka naj postopno in nadzorovano izgublja svojo težo, nikoli pa ne pretiravajte z dieto, saj je to za nekatere mačke lahko škodljivo ali celo smrtno nevarno.

Breja mačka
Če menite, da je vaša mačka breja, se pogovorite z veterinarjem. Med brejostjo bo mačka potrebovala več hrane, vključno s posebno hrano, ki bo omogočila rast še neskotenih muckov. Za razliko od drugih brejih živali, ki največ teže pridobijo v zadnjih mesecih brejosti, breja mačka začne jesti več hrane skoraj takoj po paritvi. Počasi povečuje količine hrane in v zadnjih dveh tednih devettedenske brejosti lahko poje celo dvakrat več kot sicer. Vaša mačka načrtuje in učinkovito shranjuje dodatne kalorije v telesu, ki jih bo uporabila v brejosti in pri hranjenju svojih mladičev, ko težje poje toliko, kot bi potrebovala.

V času brejosti ali hranjenja mladičev morate mačko hraniti toliko, kot sama želi. Najbolje je, da je hrana pripravljena v bolj koncentriranih količinah, saj je velikost želodca omejena, ker je njen trebušni del poln mladičkov. Hrana naj bo koncentrirana, da bo lahko zadostila njenim potrebam. V času, ko hrani mladiče, poskrbite, da bo imela hrano na voljo tudi ponoči.

Potrebe po kalorijah mame mačke, ki hrani svoje mladiče, so odvisne od števila mladičkov in od njihove starosti. Ta dejavnika vplivata na količino mleka, ki ga mačkino telo proizvaja. V petem do šestem tednu po skotitvi mati in njeni mladički pojedo do trikrat več kot povprečna odrasla mačka. Dovolj hrane morate zagotoviti, vse dokler mladičkov ne ločite od mame mačke, nato pa lahko zmanjšate količine hrane.

Dobro stanje in zdravje mame mačke sta najboljša kazalnika, da mačka dobi dovolj hrane. Če mačka pridobi ali izgubi na teži, prilagodite obroke.

Mucki začnejo jesti trdo hrano pri štirih tednih, od matere pa jih ne smemo ločiti do osmih tednov starosti.

Starejše mačke
Zadnjih nekaj let se je življenjska doba mačke podaljšala. To je predvsem posledica napredka v veterini, preprečevanja resnih bolezni in izboljšanja oskrbe domačih živali ter boljše prehrane. Če svojo mačko prehranjujete pravilno, ji lahko podaljšate življenjsko dobo in ohranite kakovost življenja. Primerna dieta preprečuje bolezni in izpolnjuje posebne potrebe starejše mačke.

Ljudje in psi pokažejo starost s sivimi lasmi in sivim gobčkom. Mačke pa ne. Starejše mačke pokažejo le redke spremembe v svojem videzu in obnašanju, zato je mnogokrat težko vedeti, koliko je mačka resnično stara. Nekateri strokovnjaki ugotavljajo, da se spremeni prebava, ko je mačka stara sedem do osem let. Pri teh letih jo obravnavamo kot starejšo mačko. To je tudi starost, ko se lahko pojavijo bolezni povezane s starostjo, na primer težave z zobmi in odpoved ledvic.

Dobro je znano, da starejše mačke in starejši psi ali ljudje s starostjo postanejo počasnejši in pridobijo na teži. Raziskave so pokazale, da so starejše mačke lahko celo podhranjene, saj ne morejo več prebaviti toliko beljakovin in maščob ter iz hrane absorbirajo manj kalorij. Če imajo starejše mačke prost dostop do hrane, lahko to uravnavamo z večjimi količinami hrane. Če pa imajo omejen dostop do hrane ali če ne morejo pojesti velikih količin, ne zadostijo potrebam svojega telesa. Če jih še naprej hranimo z običajnimi količinami hrane za odrasle mačke, lahko začnejo izgubljati težo.

Starejši mački ponudite toliko hrane, kot je lahko poje. Dajte ji hrano za starejše mačke, ki vsebuje kakovostna hranila v primernih razmerjih. Če je vaša mačka zelo vitka ali še naprej izgublja težo, se pogovorite z veterinarjem, saj ima lahko katero drugo težavo.

Nadzorujte telesno kondicijo in težo mačke. To lahko delate sami ali obiskujete veterinarja. Nekatere starejše mačke so lahko celo preobilne in potrebujejo dieto ter nadzor teže.

Starejše mačke imajo velikokrat težave z zobmi, ki lahko povzročijo bolečine in celo izgubo zob. Te težave mora zdraviti veterinar. Doma lahko svoji mački pomagate tako, da hrano namočite in jo narežete na majhne kose. Vaši mačji prijateljici lahko pomagate tudi z okusnimi prigrizki, ki bodo očistili zobne obloge in zobe ohranili zdrave.

Ne pozabite poskrbeti za svežo in čisto vodo. Pazite tudi na to, da mačka popije dovolj vode. Če pride pri pitju do nenadnih sprememb, takoj obiščite veterinarja. To lahko kaže na številne zdravstvene težave.

Na žalost se pri starejših mačkah pojavijo nekatere bolezni, na primer hipertiroidizem, diabetes melitus (endokrinološke nepravilnosti) ali odpoved ledvic. Mačko vodite na redne preglede k veterinarju, saj s tem zagotovite, da težave ugotovi čim prej.

Katero hrano ima mačka raje?
Okusnost mačje hrane se nanaša na to, kako privlačna in okusna je hrana za mačko. Mačke so za okus hrane zelo občutljive, zato jih opisujemo kot zelo izbirčne. Nekatere mačke bodo celo hrano, ki je ne marajo, zavračale do stopnje stradanja.

Okus je celo pri mačkah stvar posameznika. Znano je, da imajo mačke raje ribe kot meso. Študije so pokazale, da nekatere mačke raje jedo ribe, druge pa jih ne marajo. Sicer pa vam bo mačka slej ko prej pokazala, kaj ima raje.

Naj vaša mačja prijateljica poskusi čim več okusov in oblik hrane, ki je na voljo kot pripravljena hrana za mačke. Mogoče je kupiti mnogo vrst mokre hrane različnih oblik, kot so kepice v omaki ali želatini. Prav tako je veliko vrst suhe hrane z različnimi okusi in v različnih embalažah. Mačka lahko poskusi več vrst različnih okusov, tako bo tudi manj izbirčna in bolj pripravljena sprejeti novo hrano. Veliko mačk želi raznoliko hrano in tudi sprejme novo hrano.

Ko je mačka pod stresom, ima raje znano hrano. Če ima občutek, da se spreminja njen naravni potek življenja, lahko izgubi apetit. Če se družina preseli, daste mačko v mačji hotel ali pride v hišo nov otrok ali celo domača žival, je to lahko za vašo mačjo damo precej stresno. Takrat ji namenite veliko ljubezni in pozornosti, da bo ponovno pridobila občutek varnosti.

Če morate mački dajati posebno hrano, ki je ne mara, na primer posebno dieto, ki jo je predpisal veterinar, jo uvajajte počasi. Novo hrano vmešajte v hrano, ki jo ima rada, količine nove hrane večajte, dokler stare hrane popolnoma ne prenehate dajati. Sprememba prehranjevalnih navad je lahko velik izziv, vendar boste z vztrajnostjo in potrpežljivostjo dosegli svoj cilj.

Večina mačk ne mara hladne hrane, ki jo postrežete neposredno iz hladilnika. Raje jedo hrano sobne temperature, ki je bližje njihovi telesni temperaturi ali temperaturi svežega ulova (ta težnja je ostala še iz njenih plenilskih dni). Če imate konzervo hrane v hladilniku, jo vzemite ven, preden jo postrežete in počakajte, da se ogreje na sobno temperaturo. Če bo mačka zavračala hrano, jo pogrejte do približno 35 °C (pazite, da ne bo prevroča). Lahko uporabite tudi hrano na aluminijastih pladnjih ali v konzervah.

Ne pozabite čistiti posode za hrano. Vonj postane hrane lahko mačke odvrne (vonj ni prijeten niti za ljudi) od hranjenja.

Zdrava hrana
Zadnjih nekaj let smo se začeli zavedati pomembnosti razmerja med prehrano in zdravjem pri ljudeh in tudi domačih živalih. Zavedamo se, da mora hrana vsebovati vsa hranila in da mora biti uravnotežena, da zagotovimo normalen razvoj. Popolna uravnotežena dieta je pomembna za preprečevanje bolezni, ki so povezane s pomanjkanjem ali presežkom nekaterih hranil.

Nedavno so raziskovalci raziskali koncept hrane s funkcionalnimi koristmi ali pozitivno prehrano. Nekatera hrana ali njene sestavine, ko jih zaužijemo posebej ali kot del normalne prehrane, ima lahko poleg zadostitve normalnim potrebam dodatne koristi. Lahko izboljša zdravje posameznika in preprečuje bolezni.

Proizvajalci hrane za mačke raziskujejo hranila, ki kot del običajne prehrane pomagajo izboljšati naravni obrambni mehanizem mačk. Razvijajo hrano, ki je namenjena za izboljšanje stanja urinarnega trakta, oralnega ali sistemskega zdravja.
 

Veliko lastnikov mačk kar vztrepeta ob misli, da bo njihovo ljubljenko treba okopati. Pretekle izkušnje, pomešane s strašljivimi pripovedmi prijateljev, pogosto prikličejo na plan podobe razdejanja in premočene mačke, ki pleza po stenah (ali še huje, po vas) s polno iztegnjenimi kremplji. Zaradi tega se večina lastnikov sploh ne odloči okopati svojih mačk.

Mačko, ki ni vajena rednega kopanja, lahko zagrabi panika – vendar imejte v mislih, da gre večina mačk z veseljem na lov tudi v dežju. Pomembno je, da h kopanju mačke pristopite kar se da mirno in sproščeno. Da bi to lažje opravili, smo za vas pripravili nekaj nasvetov. Mačke so si sicer karakterno različne in ne moremo zagotavljati, da bodo ti delovali pri vsaki, zagotovo pa bodo pri večini.

Zakaj kopati mačko?
Mačke se več ur na dan umivajo in dejansko lahko večina mačk skrbi za čistočo brez naše pomoči. Vendar mačka kljub temu potrebuje kopel takrat, ko:

• je njen kožušček prekrit s snovjo, za katero ne želite, da ga poliže in zaužije, na primer motorno olje, pesticidi ali čistila;
• ima bolhe;
• jo peljete na razstavo (priporočamo temeljito kopel nekaj dni pred razstavo).

Zaradi teh razlogov je bolje, če mačko navadite na kopanje, ko je še mlada. Mlade mucke se redko panično odzovejo na toplo vodo, še posebno če se kopanja lotite odločno in vašo ljubljenko mirite z nežnim glasom. Ko bo nastopila nuja, boste tako vi kot vaša mačka vedeli, kakšen je postopek.

Kako pogosto naj kopam mačko?
Tudi če mačka uživa v kopanju, je nikar ne kopajte prepogosto, saj lahko s tem preveč izsušite njen kožušček. Za kopanje boste vedno potrebovali nekaj osnovnih pripomočkov:

• Šampon – izberite poseben šampon za mačke. Če morate mačko okopati hitro in nimate mačjega šampona pri roki, je edina druga izbira nežen šampon za otroke. Običajni šamponi za ljudi so za mačjo kožo premočni in jo dražijo. Če morate uporabite zdravilne šampone, na primer proti bolham, se prepričajte, da so narejeni posebno za mačke. Pasji šamponi so za mačke strupeni in lahko celo smrtno nevarni.
• Brisača – naj bo suha in mehka. Pred kopanjem jo lahko malo segrejete, vendar ne sme biti vroča.
• Mehko krpo za umivanje – potrebovali jo boste za umivanje obraza.
• Vata – z njo boste zaščitili ušesa, da se ne zmočijo.

Priprave
Če nimate veliko izkušenj s kopanjem mačke in če vaša mačka ni najbolj mirna, boste najverjetneje potrebovali pomagača. Ta naj bo mirna oseba, ki ima rada mačke. Dobro je tudi, če mačka to osebo že pozna.

Vse potrebne pripomočke pripravite, še preden mačko prinesete v kopalnico. Iz kopalnice odstranite vse predmete, ki se lahko razbijejo. Mačkam ni všeč zdrsljivo dno banje, zato nanj namestite gumasto podlogo, ki bo vaši mački nudila dober oprijem.

Nato prinesite častno gostjo. Nekaj ur pred kopanjem ji skrtačite kožušček. To je še posebno pomembno pri dolgodlakih mačkah, saj se med kopanjem vozli v dlaki skrčijo in jih je potem še težje razčesati. Ne pozabite pristriči krempeljčkov, da se izognete poškodbam.

Ko bodo kopalnica in vsi pripomočki pripravljeni, nežno dvignite mačko in jo pripravite na kopel. V vsako uho ji vtaknite kos vate, da jih boste zaščitili pred vodo.

Kopel
Ko bo mačka v kopalnici, za njo zaprite vrata, saj nočete, da bi mokra in namiljena mačka letala po vašem stanovanju. Mačko položite na gumasto podlogo v banji in jo zmočite s toplo vodo s tuša ali primernega vrča. Prepričajte se, da je voda primerne temperature, da je torej približno tako topla, kot je običajna telesna temperatura mačke.Temeljito zmočite ves kožušček vaše mačke razen glave. Moker kožušček nato namilite in jo s šamponom nežno masirajte po vsem telesu. Nato zelo temeljito izperite vse milo iz kožuščka. Med izpiranjem držite ročko tuša blizu mačke, da šumenje vode ne bo tako glasno.

Navlažite krpo s toplo vodo (brez mila) in z njo mački nežno umijte obraz. Nikoli ne pljusknite vode mački neposredno v obraz in nikoli ne potopite glave mačke v vodo. Mačko dvignite iz banje in jo zavijte v brisačo. Mačko imejte v toplem prostoru, kjer ni prepiha, dokler se popolnoma ne posuši. Lahko jo poskusite posušiti s sušilcem za lase, vendar prenehajte s sušenjem takoj, ko opazite, da je mačka preplašena. Sušilec za lase vedno nastavite na najnižjo stopnjo in pazite, da ga ne držite preblizu mačke. Nikoli ji fena ne usmerite v obraz.

Kadarkoli se že lotite kopanja mačke, najpomembnejši nasvet je potrpežljivost. Bodite zelo nežni in se skozi celoten postopek pogovarjajte z mačko z mirnim in mehkim glasom. Nikoli ne kričite ali se razburite, saj je mačka že tako dovolj prestrašena. Če je mačka mirna, vi pa imate dovolj potrpljenja, potem kopanje nikakor ne bo nočna mora.
 

Veseli december je tukaj. To ni le čas prijetnega druženja, daril in okraševanja, je tudi čas, ko se mnogi že cel mesec december zabavajo z metanjem petard in uporabo drugih pirotehničnih sredstev, ki motijo tako ljudi kot hišne ljubljenčke in živali v naravi.

Zaščitite svojega hišnega ljubljenčka pred poki petard, saj mu lahko pustijo hude posledice za vse življenje. Zavedajte se, da živali slišijo veliko bolje kot ljudje.

Ne vodite ljubljenčka na mesta, kjer predvidevate, da bodo prižigali petarde, rakete in ostala pirotehnična sredstva. Če pokajo petarde in žvižgajo rakete v bližini vašega doma ali tam, kjer se vaš ljubljenček nahaja, mu ponudite zaščito. Ljubljenček naj bo z vami, kjer se gotovo počuti najbolj varno. Medtem ko ga stiskate k sebi, ga tolažite z besedami, ki ga pomirjajo. Dajte mu občutek varnosti ter občutek, da mu pok petarde ali žvižg rakete ne bo storil nič hudega.
 

Kdor počiva, zarjavi
Z animacijo lahko ohranimo seniorjevo psihično in fizično gibljivost. Zanj je najhuje, da ga postavimo na stranski tir. Potrebujejo izzive, naloge, naklonjenost. Ljubijo svoj dom in vajeni so urnika. Še vedno uživajo v igri, ki si jih lahko izmislite in mu jih prilagodite. Kalne oči in siv gobček ne pomenita, da ni več veselja do dela. Postavite mu sledi, na sprehodu se mu skrijte, "izgubljajte" predmete. Čeprav je star, bo z veseljem ustregel in se naučil novih trikov. Učenje ga ohranja psihično svežega.
Pojdite z njim na vadišče ali razstavo. Še vedno bo s ponosom pokazal, kaj zna in tudi zmore. Vi boste najbolje vedeli, kaj je za vašega prijatelja z belim gobcem najbolje, česa ne mara in kaj ga posebno veseli.

Starost je darilo
Vsak od nas si seveda želi, da bi njegov pes dočakal visoko starost, ne da bi postal star. Velikokrat se nam je težko sprijazniti z leti našega psa. Psi ne trpijo zaradi staranja, starosti se ne bojijo. Nekoliko več spijo, gibljejo se počasneje in ne lajajo več za vsako malenkost. Neobremenjeno uživajo vedno večje zaupanje in skrb skrbnika, in se sedaj, v starosti, pustijo še nekoliko bolj razvajati.
Največ, kar svojemu staremu psu lahko poklonimo, sta naš čas in naklonjenost. Uživajmo vsak trenutek skupnega druženja in se razveselimo njegove življenjske volje, veselimo se uglašenosti in brezmejnega zaupanja, ki vlada med nami. Z vsakim dnem se odnos poglablja in velikokrat si ne želimo menjati starosti našega psa za mladost.

Vsakega lastnika starega psa pogosto obide žalostna misel, ko se zave bližajoče izgube zvestega prijatelja. Ko je konec zares neizbežen, ga ne smemo brez potrebe mučiti. Najtežjo izmed odločitev nam nihče ne more odvzeti in tudi v najtežji uri moramo stati svojemu zvestemu prijatelju ob strani.

Prav gotovo je izguba zvestega prijatelja udarec. Ravno zato je vsak dan z njim darilo. A v trenutku, ko ste ga izgubili, se bo nekje rodilo novo bitje, ki vam bo želelo napolniti praznino. Vaš stari pes ne bi želel, da bi ostali sami in žalostni …
 

Vsi vemo, da so mačke pametne. Morda celo preveč. Znajo prevzeti lastništvo nad stanovanjem in vsem v njej, upravljati z nami in zadostiti vsem svojim potrebam po hrani in udobju s komaj kaj vloženega truda.

Kot veliko drugih lastnikov mačk morda tudi vi niste nikoli razmišljali o tem, kako bistra je vaša mačka - ali zato, ker je to očitno ali pa zato, ker se vam ne zdi pomembno. Morda pa vaša mačka počne toliko očarljivega, da vas njena inteligenca sploh ne zanima.

Vendar mačke so inteligentne. Znane so po tem, da pripravijo svoje lastnike do tega, da so neodločni ob razdejanju, ki so ga povzročile, in da lahko postanejo ustrežljive brez šolanja. Izmišljajo si stvari.

V knjigi Cats are Smarter than Jack (možen prevod: Mačke so pametnejše od človeka) piše, da je mačka opazovala svojega lastnika, kako v svojem vrtu v enakih presledkih koplje majhne luknje za semena. Nato je mačka začela kopati luknje prav tam, kjer je končal lastnik, in puščala med njimi enake presledke.

V Veliki Britaniji je bila novica dneva to, da se mačka sama vozi z avtobusom. Vedno vstopi na isti avtobus in izstopi na isti postaji. Doslej voznine še ni plačala.

Z nekaj preprostimi testi lahko preverite, kako iznajdljiva je vaša mačka. Se pravi, če bo vašo mačko to sploh zanimalo in bo želela sodelovati, seveda. To ji je lahko namreč pod častjo

Test 1: Skrit priboljšek
Dajte priboljšek na tla, pokrijte ga s pločevinko ali škatlico in mačko opazujte. Kaj počne?

A) Da bi prišla do priboljška, takoj obrne pločevinko oziroma škatlico.
B) Pokaže zanimanje za pločevinko oz. škatlico, vendar se ne trudi, da bi prišla do priboljška.
C) Prezirljivo vas gleda.
D) Za pločevinko oz. škatlico se ne zmeni.

Test 2: Oviraj me
Postavite oviro iz dveh velikih težkih predmetov, kot sta škatli ali vedri. Škatli namestite tako, da se z robovi stikata, vedri pa eno ob drugo, s pet centimetrskim presledkom med njima. Mačko postavite na eno stran, na drugo stran pa - zunaj dosega njenih tačk - priboljšek. Kaj dela vaša mačka?

A) Takoj gre okrog ovire in vzame priboljšek.
B) Priboljšek skuša dobiti s tačkami, nato gre naokrog in ga vzame.
C) S tačko sega proti priboljšku, nato odneha.
D) Začne se negovati.

Test 3: Povleci
Zavežite vrvico ali vezalko okrog priboljška. Priboljšek skrijte pod kavč in opazujte mačko. Spodbujajte jo, naj vrvico oziroma vezalko povleče. Če ne razume, ji pokažite, kako naj to naredi, nato dajte priboljšek nazaj. Kaj dela vaša mačka?

A) Povleče vrvico, osvobodi priboljšek.
B) Povleče vrvico potem, ko ste ji enkrat ali dvakrat pokazali, kako.
C) Nekaj časa traja, a končno ugotovi.
D) Mijavka, dokler ga ne osvobodite vi in ji ga daste.

Če je rezultat vaše mačke pri vseh testih A, imate zelo pametno mucko, ki je sposobna hitro oceniti situacijo in ugotoviti, kako priti do nagrade. Če ima več B-jev kot A-jev, mora malce več razmišljati, a je pametna. Če ima v glavnem C-je in D-je , ne skrbite – vaša mačka ni trapa, samo testa ni dobro opravila. In morda je tako tudi želela!

Kdo je pametnejši?
Enako radi imamo mačke in pse in jih le redko primerjamo. A ker vedno obstaja vprašanje, kdo je pametnejši, mačke ali psi, smo se odločili, da bomo to raziskali, zgolj za zabavo. Ljudje, ki imajo pse, so prepričani, da so pametnejši psi, ker se tako zlahka učijo in razumejo, izpolnjujejo njihove ukaze. Tisti pa, ki imajo mačke, vztrajajo, da so pametnejše mačke, saj so same svoj šef in tega, česar nočejo, ne naredijo.

Pse in mačke je skoraj nemogoče primerjati, saj sta različni živalski vrsti. «Psi so močno zavezani k temu, da so družbena bitja, zato imajo družbeno inteligenco», pravi pisec in profesor, Jeffrey Masson, dr. naravoslovja, ki je raziskoval inteligenco živih bitij. Trdi, da imajo vse živalske vrste inteligenco, ki jo potrebujejo za življenje v svojem svetu. Slednja psu koristi pri vzajemnem delovanju in sodelovanju z drugimi psi, saj v divjini trop psov vedno skupaj ukroti večjo žival, ki jo potem pojedo. Masson pravi, da je pasja inteligenca le naš predsodek, ker je njegova družabna narava bolj podobna naši.

Pasjeljubci visoko cenijo družabno naravo psov, saj nam tako radi ustrežejo. Psi so pripravljeni naučiti se narediti to, kar želimo mi.

Mačja narava je popolnoma drugačna. To so neodvisne živali. Mačka ne potrebuje pomoči druge mačke, da bi ujela miš ali ptico, kar je ravno dovolj za želodček ene mačke, zato zanje ne bi imelo smisla, da bi jih lovilo več skupaj. Mačjeljubci visoko cenijo mačke, ker je zaradi njihove neodvisnosti tako lahko skrbeti zanje in živeti z njimi.

Če temeljite inteligenco na sposobnosti naučiti se razumeti povelja, odločno zmagajo psi. Vendar je to nepošten preizkus, saj mačke lahko ubogajo povelja oziroma jih razumejo, lahko celo izvajajo trike, a jih to v glavnem ne zanima. Človek se mora, da bi spodbudil mačko, bolj potruditi.

Nič drugače ni z ljudmi. Pošljite dva otroka v plesno šolo: takšnega, ki sanja o tem, da bi postal plesalec, in takšnega, ki misli, da je ples nekaj smešnega. Prvi bo sodeloval in se naučil veščin, drugi bo sedel in vse skupaj z zaničevanjem opazoval ali si celo našel kaj drugega, kar bo počel, da mine čas. Torej, kateri otrok je pametnejši? Očitno je, da tako inteligence ne moremo meriti.

Če pa temeljite inteligenco na sposobnosti biti neodvisen v razmišljanju, ravnati po lastni izbiri, ne glede na to, ali to drugi odobravajo ali ne, odločno zmagajo mačke. Vendar je tudi to nepošten preizkus, saj pes, če je ločen, telesno, čustveno ali duševno, od ljudi ali drugih psov, ki jih ima za svoj trop, napravi svoj seznam «resnično groznih stvari», ki mu skrbno sledi in počne prav to, kar njegovemu lastniku ni všeč.

Tudi to je enako kot pri ljudeh. Obstajajo taki, ki cenijo svojo individualnost, ki jih ne zanima, kaj si drugi mislijo o njih, in bi bili zelo srečni, če bi živeli sami, ter gredo v družbo le, kadar jim to ustreza. Drugi so srečni, če so med ljudmi in bi se jim, če bi bili sami, zmešalo, zato skušajo ravnati tako, kot je všeč ljudem, ki jih imajo radi. Kateri tip človeka je pametnejši? Torej tudi to ni merilo inteligence!

Resnica je, da so psi veliko pametnejši, če so psi, mačke pa daleč pametnejše kot mačke.
 

Število prebivalcev in njihovih ljubljenčkov se stalno veča, s tem pa narašča tudi število zapuščenih in zavrženih živali. Po ulicah, cestah in dvoriščih v povprečju tava kar precej zavrženih in izgubljenih živali, predvsem psov.

Vsak kuža »na potepu« še ni avtomatično zavržen ali izgubljen – nekateri se le potepajo in iščejo prijatelje.

Kaj storimo in kako ravnamo, če psa izgubimo ali najdemo?

• Vsi psi, ki se potepajo po ulicah in dvoriščih, niso napadalni, bolni ali nevarni. Marsikateri od njih je le žejen in lačen, zato naj vsak najditelj takšnim »revčkom« ponudi vodo. To je tudi eden od načinov, kako se približati izgubljeni ali pogrešani živali in jo zadržati, dokler ji ne najdemo starega ali novega lastnika.
• Lastniki nikar ne čakajte, da se bo pogrešan kuža sam vrnil domov. Najditelji pa ne pričakujte, da bo kuža kar sam izginil, tako kot je prišel.
• Tako lastniki, kot najditelji nemudoma pokličite na najbližjo radijsko postajo in oddajte obvestilo o pogrešani ali najdeni živali. Prav tako se obrnite na najbližje društvo proti mučenju živali, na veterinarske klinike, pasje hotele, ki so v bližini vašega doma. Obvestila o izgubljeni ali najdeni živali nalepite na vse frekventne točke v vaši ožji in širši okolici. Povprašajte tudi otroke na ulici, saj  ti ponavadi najbolj poznajo vse okoliške pse in hitro opazijo, če je kakšen »nov pasji obiskovalec« v naselju.
• Če ima pes v ušesu vtetovirano številko, lahko lastništvo nad psom preverite na Kinološki zvezi v Ljubljani.
• Če ima pes ovratnico z značko o cepljenju proti steklini, se obrnite na najbližjo veterinarsko postajo, kjer boste izvedeli naslov lastnika psa.

V stanovanju, na domačem vrtu, v pesjaku, na verigi je pes bistveno bolj samozavesten kot izven svojega domačega okolja. Psi navadno z glasnim laježem opozarjajo svoje pasje vrstnike, ki se jim približujejo. Velikokrat majhen pes prepodi velikega, ker ta krši njegovo ozemeljsko »nedotakljivost«. V takšnih primerih ponavadi ne prihaja do spopadov, saj psi spoštujejo »tujo lastnino«.

Pes se počuti močnejšega, ko je na povodcu. Če se srečata dva »pretepača«, je bolje, da ju odvežemo. Psa si sicer nekaj časa grozita in se delata »močna in velika«, potem pa praviloma odideta vsak k sebi.

Kaj storiti med pretepom? 

• Pri pretepu morata posredovati oba lastnika. Ne rešujte pasjih pretepov sami, ker se lahko zgodi, da vas ugrizne prav vaš pes.
• Psov ne vlecite za rep! Med pretepom ne pomagajo niti udarci niti potegi za povodec, kajti pri pravem pasjem spopadu so blokirani centri za bolečino.
• Oba lastnika lahko rešita pretep tako, da stopita vsak za svojega psa, ju istočasno zgrabita za zadnje noge tik nad šapama in dvigneta. Psa bosta presenečena in ugriz bo popustil.
• Če se stepeta dve psici večjih pasem, je najbolje, da ju opazujemo z varne razdalje ter počakamo, da pretep mine. Psice namreč navadno ne poznajo »fair playa«, ki je praviloma značilen za samce. Spopad med psicama se največkrat konča s hudimi poškodbami. Psice tudi sicer niso tako prijazne do tujih psov kot samci. To verjetno izvira še iz življenja v volčjem krdelu, kjer se samica naveže le na enega samca, medtem ko druge odganja.

Kopanje psa
Kopanje je poleg rednega česanja najpomembnejše opravilo pri negi pasje dlake. Umazana dlaka se hitreje vozla, zato moramo skrbeti, da bo kuža redno kopan. Po izkušnjah pasje frizerke Nine Dore Koprivnik je potrebno kopati psa enkrat mesečno. Med enim in drugim kopanjem pa nikakor ne smemo pozabiti na česanje dlake.

Za kopanje potrebujemo kvaliteten šampon in balzam. Nikdar ne varčujmo s šamponom. Potrebujemo tudi dovolj čistih in dobro vpojnih brisač, prostor, kjer bomo sušili kužka in sušilnik, ki močno piha, vendar ne prevroče.

Kako se lotimo kopanja? Kužka v banji dobro zmočimo s toplo vodo, ki ne sme biti prevroča, po dlaki enakomerno nanesemo šampon in ga temeljito vtremo v dlako. Šampon vtremo tudi v dlako na gobčku in okrog oči, vendar pazimo, da ne pride kužku v oči ali usta. S toplo vodo dobro speremo dlako in šamponiranje ponovimo še enkrat. Bodimo pozorni, da šampon dobro vtremo tudi v morebitne vozle. Ponovno temeljito speremo. Balzam enakomerno porazdelimo po mokri dlaki in pustimo, da nekaj časa učinkuje. Držimo se navodil, napisanih na preparatu. Nato ponovno temeljito izperemo. Preden se lotimo sušenja, kužka dobro »ožmemo«, obrišemo in zavijemo v vpojne in suhe brisače, da popijejo čim več vlage. Pustimo, da se nekajkrat strese, nato postopek ponovimo.

Nato sledi sušenje. Sušimo v smeri, v kateri ponavadi kužka češemo. Paziti moramo, da medtem, ko sušimo, istočasno tudi krtačimo. S tem dlako ravnamo in izčešemo morebitne vozle ter hkrati pospešimo sušenje. Po dobro opravljenem delu sledi nagrada. Nagrada za vas je pogled na vašega kužka, zanj pa to verjetno ni dovolj, zato mu povejte, da je zares lep kuža in ne pozabite na kakšen priboljšek.

Nega ušes
Uhlje je potrebno redno čistiti, še posebej pri dolgodlakih pasmah. Dlaka raste tudi v ušesnem kanalu in če je redno ne odstranjujemo, zraste, se vozla in lahko povzroči, da se uho vname. Dlake odstranimo s pinceto, uhlje pa očistimo z antiseptičnimi tekočinami ali praški.

Krajšanje nohtov (krempljev)
Vsi nohti rastejo, tudi pasji. Če jih kužki ne obrabijo sami z gibanjem po grobih površinah, jih je potrebno krajšati. Pri tem moramo biti previdni, da jih ne skrajšamo preveč, da ne zakrvavijo. Če se vam to po nesreči zgodi, brez panike! Na krvaveč noht nanesemo antiseptični koagulant in tako krvavitev ustavimo. Pomembno je, da nohte krajšamo večkrat in zelo previdno. Nohti se med kopanjem zmehčajo, zato je ravno po kopanju najprimernejši čas za krajšanje.
 

Če pes noče jesti

Probleme nima samo predebel, ampak tudi presuh pes. Pomanjkanje teka je pogosto znak za bolezen, od časa do časa pa ima povsem nedolžne vzroke. Tako premrzla hrana psu ne zbuja teka: hrana neposredno iz hladilnika psu pač ne diši po dobri hrani; pasja hrana naj ima vedno sobno temperaturo. Razen tega imajo tudi psi radi spremembo pri hrani: če je v njegovi posodici občasno kaj novega, mu takoj bolj tekne.
 

Nasveti za hranjenje

V prvih mesecih življenja se oblikuje okus po hrani, ki ostane priljubljena do konca življenja. Kasneje je psa težko prevzgojiti. Zato je pomembno, da že od vsega začetka pravilno postopamo in uporabljamo uravnoteženo prehrano.

Strokovnjaki priporočajo dvakratno – pri mladičih do tretjega meseca življenja trikratno – hranjenje na dan: zjutraj ali opoldan glavni obrok, zvečer pa manjši obrok.

Od vsega začetka dajemo psu hrano v skodelici, tudi občasne grižljaje. Tako se pes prosjačenja ne nauči.

Za večje pse naj bo posoda za hrano nekoliko višje postavljena. Tako ne bo hranjenje za psa samo udobnejše, ampak lahko preprečimo tudi zdravstveno tveganje: če se mora pes pri hranjenju namreč preveč upogibati navzdol, obstaja nevarnost »zasuka želodca«. Pri tem se polni želodec psa vrti okoli vzdolžne osi. Pomembne krvne žile se stisnejo, trebuh živali nabrekne. Potem lahko njegovo življenje reši le še veterinar s takojšnjo operacijo.
 

»Prebavni spanec« je obveza

Psi potrebujejo veliko gibanja, saj je pes kot potomec volka rojen tekač. Toda po hranjenju je gibanje za psa neprimerno. Če pes po hranjenju teče in skače, lahko to privede do bruhanja.
 

Kadar pes bruha

Bruhanje pri psu ni nujno znak bolezni, ampak pogosto odmev na njegovega prednika, volka; če je krdelo volkov ujelo plen, je vsak volk požrl toliko, kot je mogel, kot je prenesel njegov želodec, da bi spravil plen na varno. Nato si je poiskal miren prostor, izbruhal hrano in jo ponovno požrl – vendar tokrat počasi. Tudi volkulje hranijo svoje mladiče z izbljuvano hrano. Tako se tudi naši domači psi občasno še vedno vedejo podobno. Bruhanje je pri psu nevarno le takrat, če traja dalj časa in če ne izbruha polprebavljene hrane, temveč sluz.
 

Zdravljenje s posebno hrano

Uravnotežena, psu prilagojena prehrana, ohranja psa zdravega, pri bolnem psu pa prehranjevanje pomaga terapiji veterinarja. Pri celi vrsti bolezni je priporočljivo, da psa prehranjujemo s posebno dieto. Takšno dietno hrano je zelo težko pripraviti, zato so proizvajalci živalske hrane razvili različne vrste že pripravljene dietne hrane, ki v vseh pogledih ustreza potrebam bolnega psa.

Obstaja dietna hrana za pse, ki trpijo za:

• prekomerno težo
• sladkorno boleznijo
• boleznijo ledvic
• boleznijo srca
• slabostjo (na primer po operacijah)
• obolenjem prebavil

Ta posebna hrana je na razpolago samo pri veterinarju, ker se na podlagi njihove posebne sestave daje le takrat, ko jo pes resnično potrebuje.
 

Pravilno prehranjevanje ob naraščaju

Breje psice in mladiči imajo prav posebne prehranjevalne potrebe. Seveda je psico potrebno peljati k veterinarju že na začetku brejosti – dal bo tudi priporočila za pravilno prehranjevanje. Samoumevno pa je tudi, da moramo brejo in doječo psico posebno skrbno hraniti: mladiči se bodo razvili v zdrave in močne živali le, če bo njihova mati dobila vse potrebne hranilne snovi. Pri veterinarju in v specializiranih trgovinah je na voljo posebna krepilna hrana med brejostjo in vzrejo mladičev.

V nobenem primeru ne smemo »varčevati« pri hrani mladega psa. Če ima psica premalo mleka, je potrebno dodatno hranjenje z mlečnimi preparati, ki so na voljo pri veterinarju. Kravje mleko je za mladiče neprimerno in lahko povzroči hudo drisko. Psica doji mladiče štiri do šest tednov, po tretjem tednu začnejo jesti večinoma tudi že manjše količine druge hrane; ta naj bo zelo kvalitetna in lahko prebavljiva – posebna hrana za mladiče, ki je na voljo v trgovinah, izpolnjuje te predpostavke. Na embalaži so navedena natančna navodila doziranja. Kajti tudi za hranjenje mladičev velja: tako premalo kot preveč lahko povzroči bolezen.
 

Zdrav do visoke staroste

Ne samo mladi, ampak tudi stari psi imajo posebne prehranjevalne potrebe. Manj se gibajo, njegova prebava ne deluje več tako brezhibno. Te spremembe je potrebno upoštevati pri prehranjevanju; veterinar lahko po potrebi pomaga z nasveti. Pravilno hranjeni psi ostanejo bolj zdravi in vitalni tudi takrat, ko so že stari.
 

V okviru akcije čiščenja ZA LEPŠO LJUBLJANO 2006, ki poteka do 22. aprila, bo prvič stekla široka akcija osveščanja skrbnikov psov, v okviru katere naj bi ljubljanska turistična društva brezplačno razdelila več tisoč vrečk za pobiranje pasjih iztrebkov na območju Mestne občine Ljubljana.

Namen akcije je vzpodbuditi skrbnike psov k odgovornemu odnosu do svoje okolice z navajanjem na uporabo vrečk za pobiranje iztrebkov, saj ta problematika postaja čedalje bolj pereča predvsem v mestnem okolju. Združenje želi tako po svojih močeh pripomoči k bolj prijetnemu mestnemu okolju in večjemu razumevanju med lastniki in nelastniki psov, hkrati pa obogatiti letošnjo akcijo Za lepšo Ljubljano.

V času od svetovnega dneva voda 22. marca do svetovnega dneva Zemlje 22. aprila lahko tako vse organizacije in turistična društva, ki sodelujejo v akciji Za lepšo Ljubljano, po predhodnem dogovoru na sedežu združenja prejmejo brezplačne vrečke za pobiranje pasjih iztrebkov, ki jih nato razdeljujejo v svojih okoljih skrbnikom psov, ko so ti s svojimi ljubljenci na sprehodu.

Paketu brezplačnih vrečk, ki jih je posebej za ta namen izdelalo podjetje Piskar, je priloženo tudi ilustrirano navodilo za uporabo, s pomočjo katerega naj bi skrbniki psov premagali začetno zadrego.

Dodatne informacije: GIZ_PHMZ@email.si ali tel. 040 / 695-498, Žiga Arh

Če želite prisluhniti zvočnemu posnetku o pripravi akcije na RGL, kliknite tukaj.
(Pozor: Datoteka mp3 je velika dobrih 3,3 MB.)
 

Kako psi na splošno prenašajo hladno polovico leta? Katere pasme pozimi, ko se temperature spustijo krepko pod ničlo, še zlasti trpijo?
Kako psi prenašajo nizke temperature pozimi, je predvsem odvisno od pasme in okolja, v katerem pes živi. Različne pasme so nastale v različnih okoljih in z različnimi nameni. Polarne pasme psov ter različne pastirske pasme psov kot tudi ostale pasme z dolgo dlako in predvsem gosto poddlako v zimskih razmerah celo uživajo. Kratkodlake pasme in pasme brez poddlake so na mraz precej bolj občutljive. Takšni psi naj bi živeli predvsem v stanovanjih. Ostali psi, ki so z dlako bolj zaščiteni, pa lahko v primernih pogojih zimo preživijo tudi zunaj. Če so zunaj, moramo za njih narediti poseben prostor - hiško, ki naj bo dobro izolirana in dvignjena od tal. Narejena naj bo po kinoloških priporočilih s predprostorom in zaveso. Hiška naj bo nameščena v pokritem pesjaku ali kakšnem drugem zavetju.

V čem se zimska pasja prehrana razlikuje od poletne (ali psi pozimi potrebujejo več ali manj hrane, ali mora biti bogata s kakimi posebnimi snovmi)?
Psi, ki večino časa preživijo v stanovanju, jim pozimi zaradi letnega časa ne spreminjamo prehrane. Precej drugače je s psi, ki zimo ves čas - to je podnevi in ponoči - preživijo na prostem. Poraba energije se zaradi povečane potrebe po ogrevanju telesa poveča. Zato moramo tem psom v zimskem času hrano prilagoditi. To lahko storimo tako, da kupimo hrano, ki vsebuje več beljakovin in maščob ali pa povečamo obrok količinsko. Poraba energije se lahko pozimi v najhladnejših dneh v primerjavi s povprečnimi temperaturami med letom poveča tudi za več kot 30 odstotkov.

Ali je hrana, ki jo kupimo v trgovini, primerna za vse pasme psov ali le za nekatere?
Hrana, ki jo kupujemo v trgovini, se razen zelo redkih izjem ne deli po pasmah psov, ampak glede na njihove dejanske potrebe. To pomeni, da hrano prilagajamo glede na starost, aktivnost, kondicijo, okolje in temperament posameznega psa. Predvsem je pomembna kvaliteta hrane.

Kaj pa kombinacija pasje hrane s hrano za ljudi? Ali psu ostanki človeške hrane (kosti, krompir ...) koristijo ali bolj škodijo?
Kombinacija kupljene hrane s hrano za ljudi in z ostanki z mize se odsvetuje. Visokokvalitetne pripravljene hrane vsebujejo zelo kvalitetne sestavine v optimalnem razmerju za posamezne potrebe psov. Točna analiza vrednosti posameznih sestavin v hrani, ki jo pripravljamo sami, je skoraj nemogoča. To praktično pomeni, da če pripravimo obrok za psa sami, zelo težko določimo, koliko je v obroku beljakovin, maščob in ostalih sestavin. Prav ta analiza pa je podlaga za izbiro hrane glede na posamezne potrebe psa. Naslednji vzrok proti je, da se prebava psa prilagaja na spremembe v prehrani. Tudi če zamenjamo blagovno znamko hrane, to storimo postopoma v enem tednu. Če hranimo kombinirano, se mora prebava neprestano prilagajati, kar se odraža na prebavi oziroma na kompaktnosti iztrebkov. Je pa to odvisno tudi od občutljivosti posameznega psa.

Koliko hrane pravzaprav potrebujejo psi (glede na svojo velikost in težo)?
Koliko pripravljene hrane psi potrebujejo, je vedno navedeno na embalaži proizvoda. Tam običajno proizvajalec vrednosti v tabeli, ki so navedene glede na težo psa, poda kot priporočljive. Dejanska količina hrane, ki jo pes potrebuje za vzdrževanje optimalne teže, pa je odvisna od njegove starosti, okolja, aktivnosti, kondicije in temperamenta. To pomeni, da vrednosti, ki so običajno navedene na embalaži, vzamemo za izhodišče in kasneje količino hrane prilagajamo psu tako, da vzdržujemo optimalno težo.

Kakšne težave povzroča psu prekomerna teža?
Prekomerna teža je zelo pomemben dejavnik pri zdravju odraslih psov in razvoju mladičev. Globoko priporočam, da se izogibate prekomerni teži, tako pri mladičih, kjer lahko zelo kvarno vpliva na razvoj mladiča, kot tudi pri odraslih in predvsem starejših psih, kjer pride prekomerna teža še dodatno do izraza.

Kako se upreti prosečim pasjim očem, ki lačno gledajo, medtem ko mi jemo čokolado?
Zelo je pomembno že od prvega dne, ko mladiča prinesete v svoj dom, da začnete takoj uvajati red v prehrani. Hranite vsak dan redno ob istem času. Psa hranite samo, kadar ima reden obrok. Že od prvega dne ga ignorirajte, če bo prosjačil. Psi prosjačijo predvsem zato, ker so pri tem tako zelo uspešni. Priboljške uporabljajte v minimalnih količinah predvsem pri šolanju in vzgoji za nagrado. Lahko pa psa nagradite tudi z igro. Za psa je nagrada tudi sprehod, vaša družba, lepa beseda, ter pohvala.

Če želite prisluhniti zvočnemu posnetku teh napotkov na Radiu Kranj, kliknite tukaj.
(Pozor: Datoteka mp3 je velika dobrih 3,5 MB.)
 

15. 12. 2005
Pes potrebuje pravilne količine hrane

Seveda potrebujejo veliki psi več hrane kot majhni – vendar ne v sorazmerju z razliko v velikosti. V načelu velja: čim večji je pes, tem manjša je potreba po hrani na kilogram telesne teže. V nadaljevanju je nekaj smernic za dnevno potrebno količino energije – pri čemer je potrebno upoštevati, da različne vrste hrane (mokra, polvlažna in suha hrana) dobavljajo različno veliko energije v razmerju do teže. Kot orientacijska vrednost velja, da vsebuje standardna 400-gramska pločevinka v povprečju približno 1.750 kJoulov (420 kcal).

Zelo majhen pes z dvema kilogramoma in pol potrebuje na dan približno 1.040 kJoulov (250 kcal).

Majhen pes s petimi kilogrami potrebuje približno 1.750 kJoulov (420 kcal).

Srednje velik pes s petnajstimi kilogrami potrebuje približno 4.000 kJoulov (950 kcal).

Velik pes s tridesetimi kilogrami potrebuje približno 6.700 kJoulov (1.600 kcal).

Zelo velik pes s šestdesetimi kilogrami potrebuje približno 11.300 kJoulov (2.700 kcal).

Seveda se potreba po hrani ravna tudi po aktivnosti psa: mirnejše živali potrebujejo manj energije, tiste z veliko telesne aktivnosti pa več.

Ah, ti debeli pes

Preveč hrane in nepravilna hrana povzroča prekomerno težo tudi pri psu. Zlato pravilo je: če skozi dlako ne moremo več otipati reber, je pes predebel. Debelost je lahko pri psu vzrok za številne posledične bolezni. Pretežki psi lahko zbolijo za sladkorno boleznijo ali boleznijo srca. Sklepi in hrbtenica so preobremenjeni.

Noben pes ni po naravi debel, debel je vedno zaradi preobilne hrane. Zlasti mu v pravem pomenu besede »zaležejo« majhne »nagrade«. Vendar pa ljubezen pri psu ne gre samo skozi želodec: gospodar in gospodarica lahko svojemu ljubljenčku tudi drugače pokažeta, da ga imata rada. Izdaten sprehod, igra z metanjem palice sta psu prav tako v zabavo kot pa občasno kakšen grižljaj. Prav storijo tisti lastniki psov, ki svojih štirinožcev ne razvajajo samo z dobro hrano, ampak tudi s pozornostjo: kajti debeli psi imajo kratko sapo in pogosto krajše življenje.
 

6. 6. 2005
Vzgoja mačk je zadovoljstvo, pa tudi obveznost! 

Zabava in igra

Mačji mladiči so kot majhni otroci – njihova želja po igri je brezmejna. Bodite previdni s stvarmi, ki niso namenjene igri. Ko mucka radovedno odkriva svet okoli sebe, jo zanimajo prav slednje. Igra vključuje vse telesne mišice in tako pomaga pri pravilnem razvoju in rasti. Svetujemo vam, da vaši mucki kupite praskalnik za brušenje krempljev; s tem boste zavarovali pohištvo.

Najboljše igračke

• Praskalnik za brušenje krempljev – za čiste in ostre kremplje

• Igračke, ki spuščajo zvočne signale – za dober sluh

• Igračke v obliki miške, napolnjene z mačjo meto ali travo – mačke zelo privlači

• Žoge, še posebej tiste z zvončki, razvijajo naravni nagon mačke - igra je podobna lovu na plen

Navajanje na pesek

 Dokler vaša mucka ni cepljena (okoli 12. do 13. tedna starosti), vam svetujemo, da je ne puščate iz hiše. Priskrbite ji posodo s peskom. Mačke so po naravi čiste živali, zato posodo sprejmejo kot del zabave. Posodo čistite enkrat na dan, pri tem uporabite zaščitne rokavice. Z majhno podporo bo vaša muca hitro dojela namen posode. Po uspešni uporabi mucko pohvalite (ne kaznujte je, če ji vedno ne uspe).

Cepljenje

Prva osnovna zaščitna cepljenja mačjih mladičev opravimo pri 9. do 10. tednu starosti, in sicer proti:

• mačji kugi (nalezljivo vnetje črevesja)

• mačjemu nahodu (bolezni dihal)

Neobvezna zaščita, odvisno od tega kje živite in kako pogosto je mačka zunaj, vključuje cepljenje proti:

• mačji levkemiji in

• mačji klamidiji

Cepljenje pri 9. do 10. tednu je izredno pomembno, saj pogosto prepreči smrtno nevarne bolezni. Preden se odločite za cepljenje, se posvetujte z veterinarjem.
 

Kako hranimo mačje mladiče

Do osmega tedna je mačji mladič povsem odvisen od materinega mleka, šele po tem obdobju začne jesti čvrsto hrano. Seveda pa je mladičev želodec majhen, zato svetujemo več manjših obrokov. Najprej mladiču ponudite hrano, ki jo je priporočil vzreditelj, nato lahko postopoma preidete na hrano po lastni izbiri. Če želite preprečiti, da bi mucka imela težave s prebavo, upoštevajte dejstvo, da za prehod na drugo hrano potrebuje 1 teden do 2 tedna. Mačjega mladiča hranimo 4-krat na dan. Ne bojte se, da bi se preveč zredil: mucke se ne prenajedajo kot kužki.

Ko mačji mladiči rastejo, potrebujejo uravnoteženo prehrano, narejeno posebej za njihove potrebe. Ta hrana vsebuje povečano količino beljakovin, ki zagotavljajo pravilen razvoj in rast, pa tudi priporočene količine maščob, vitaminov in mineralov. Pri hranjenju s suho hrano je še posebej pomembno, da mačjemu mladiču vedno zagotovimo dovolj sveže vode. Suha hrana za mačje mladiče je v obliki majhnih briketov, primernih za usteca vašega mucka. Zelo majhnim muckam namočite brikete z vodo, sicer pa je bolje, da jedo hrustljavo hrano. Suha hrana namreč pomaga do zdravih in močnih zob, preprosta je za hranjenje, saj ostane sveža in okusna ves dan, kar je zelo pomembno, saj, kot smo že omenili, mucke rade jedo malo, a pogosto.

Kako izbrati mačjega mladiča

Ne glede na to, ali želimo pasemsko mačko ali ne, moramo biti prepričani, da je mladič popolnoma zdrav. Preveriti moramo, ali ima ušesa čista, oči jasne in sijoče, gobček svetlorožnat, dlako pa brez zajedalcev. Najbolje je, da vam pri tem pomaga veterinar, v nasprotnem primeru pa je dobro, da ga čimprej obiščete. Preden izberete mucko, si, če je le mogoče, oglejte tudi njeno mater oziroma celo mačje leglo.

Sprejem v nov topli dom

Pred prihodom mačjega mladiča v vaš dom umaknite strupene rastline in ostre predmete, spustite pokrov toaletne školjke, zavarujte viseče okrasne rastline in lahko lomljive predmete. Mladiča ločimo od matere, ko je star približno 8 tednov. Novo neznano bivališče je zanj velika sprememba. Da bo zanj manj neprijetno, ga pripeljite v miren dom, majhni otroci in druge živali naj bodo v prvih dneh primerno oddaljeni. Bodite nežni in pozorni. Mladiču zagotovite prijeten prostor za spanje. Mogoče mu bo všeč košara, škatla ali celo vaša postelja. Če boste mačjemu mladiču enkrat dovolili spati v vaši postelji, ga boste tega le s težavo odvadili. Dovolite mladiču, da raziskuje okolico – in dobi občutek varnega doma.
 

Osnovna oprema za mačjega mladiča

Posoda za pesek
Pesek in lopatica
Sredstva za nego mačk
Hrana za mačke
Praskalnik
Igračke
Košara za spanje
Posoda za hrano in vodo
 

6. 6. 2005
Prehrana vašega psa

Pes je(ni) mesojeda žival

V zoološkem smislu spada pes med »psom podobne zveri«. Začetnik rodu vseh današnjih pasjih ras je volk. Volkovi so lovci, pretežno jejo male živali; če te hrane primanjkuje, lovijo v krdelu večjo divjad.

Posebna poslastica za volka je drobovina – z vsebino črevesja svojega plena požre vedno tudi rastlinsko hrano. Tako torej »zver« volk ni le mesojeda žival.

Po drugi strani pa psi niso le udomačeni volkovi: v obdobju deset do petnajst tisoč let, kolikor psi spremljajo nas ljudi, niso spremenili le svojega obnašanja, ampak tudi prehranjevalne potrebe. Običajna hrana volkov vsebuje okoli 40 odstotkov beljakovin (meso), 50 odstotkov maščob in 10 odstotkov ogljikovih hidratov (rastline). Za pse pa strokovnjaki svetujejo naslednjo sestavo hrane: 20–30 odstotkov beljakovin in 5–15 odstotkov maščob, ostalo so ogljikovi hidrati. Izključno prehranjevanje psa z mesom je za psa torej vse prej kot primerno: samo mesna hrana vodi do pomanjkanja mineralnih snovi in lahko povzroči kožne bolezni ter okvaro sklepov.

Opozorilo: če hranite svojega psa s hrano iz pločevink ali alu-pakiranj, boste na embalaži našli drugačne podatke kot so zgoraj navedeni odstotki; to pa zato, ker deklaracija hranilnih snovi pri hrani v pločevinkah in skodelicah upošteva tudi delež vode. Naj vas to ne zmede: samostojna že pripravljena hrana v vsakem primeru zadovolji potrebo vašega psa po hranilnih snoveh – to zagotavlja proizvajalec, obstaja pa tudi zakonski predpis.

Kost za glodanje?

Čeprav v karikaturah in stripih vedno vidimo srečne pse s kostjo v gobcu, priporočamo omejeno dajanje kosti. Ker kosti niso v celoti prebavljive, kaj hitro vodijo do zaprtja. Če se kosti drobijo, lahko pride do nevarnih poškodb v prebavnem traktu. Kosti za glodanje, ki so na voljo v trgovinah, so primerne za zadovoljitev potrebe po glodanju. Učinkujejo tudi kot »zobna ščetka«: pri glodanju si pes čisti svoje zobe.

Če pes zaudarja

Če pes zaudarja, je to lahko znak bolezni. Vendar pa oddajajo slab vonj tudi nepravilno hranjeni psi; tako vodi hranjenje psa s preveč mesa ali z manjvrednim mesom do neprijetnega izparevanja, zlasti do povečanega tvorjenja smrdljivih plinov v črevesju.

Ne hranite psa s »surovo hrano«

Hranjenje psa s surovim mesom prinaša za psa velika zdravstvena tveganja: na ta način se ne prenašajo le paraziti, temveč se lahko v mesu nahaja tudi virus Aujeszky. Infekcija s tem virusom je pri psu neozdravljiva in vedno povzroči smrt.

Pes ni niti »koš za smeti« niti »naš sosed pri jedi«

V preteklosti so pse pogosto hranili s tem, kar je ostalo od obrokov njihovih gospodarjev. Vendar pes ni »koš za smeti«. Hrana za ljudi je za pse neprimerna: prvič je večinoma preveč začinjena, drugič pa se njihova sestava ne ujema z živalskimi potrebami po hranilnih snoveh.

Pes tudi ni naš »sosed pri jedi«, ki mora pri vsakem obroku vedno nekaj »poskusiti«. Hrana za ljudi je za pse tudi v majhnih količinah nesmiselna; kdor želi svojega psa nekoliko razvajati, naj mu privošči posebni »pasji priboljšek«. Ne le, da štirinožcu takšni majhni grižljaji teknejo, ampak vsebujejo tudi dragocene vitamine in krepilne snovi.

K prosjačenju psa vzgojimo

Vsi se posedejo k mizi, dober tek – in že nas v srce zadene proseči pasji pogled. Vendar tisti, ki svojega psa hrani z mize, mu ne stori nič dobrega. Da mlad pes pokaže zanimanje, ko gospodar in gospodarica sedeta k mizi, je popolnoma naravno. Povsem naravno zanj pa je tudi, da dobi svojo lastno hrano in ne jé takrat, ko jé »njegov« človek. Kdor je dosleden pri tem, da psa ne hrani z mize, prepreči, da pes postane nadležen »berač«. S tem ne naredi usluge le sebi in svojim soljudem, ampak tudi svojemu štirinožcu: kajti olikani psi so pač bolj priljubljeni kot nadležni »žicarji«.

Pravilno hranjenje – z že pripravljeno hrano brez problemov

Kar se tiče sestavin, obstajata za psa dve vrsti hrane: popolna hrana in dopolnilna hrana. Tako je potrebno povsem mesne konzerve zmešati z dopolnilno hrano, ki vsebuje ogljikove hidrate, torej na primer s pasjimi kosmiči. Popolna hrana, ki vsebuje tudi ogljikove hidrate, pa je primerna tudi brez posebnih dodatkov, ker že vsebuje vse hranilne in krepilne snovi v pravilni sestavi. Preden lastniki psov sestavijo jedilnik za svoje štirinožce, naj dobro preverijo, kakšne vrste je uporabljena hrana in se tudi sicer držijo navodil na embalaži. Kajti tudi najboljša hrana lahko vodi do napačnega prehranjevanja, če jo nepravilno uporabljamo.

Pasja hrana je na razpolago v različnih oblikah, v pločevinkah, vrečkah, kot suha ali polsuha hrana. Za katero se odločimo, je končno »stvar okusa«: saj je vsa že pripravljena hrana podvržena strogi kontroli glede njihove sestave in kakovosti. Upoštevati pa je potrebno, da imajo psi, ki se hranijo s suho hrano, večjo potrebo po tekočini in potrebujejo posebno veliko sveže vode.
 

10. 5. 2005
Skrb za zdravje vašega psa

Redni »zdravstveni pregled«

Načelo »preventiva je boljša kot kurativa« velja seveda tudi za živali. Psi tako in tako potrebujejo vsakoletno cepljenje, razen tega pa jih lahko strokovni pregled veterinarja obvaruje pred resnimi zdravstvenimi tveganji: mnoge bolezni prepozna že v začetni fazi in lahko pravočasno ukrepa.

Energija za dolgo življenje

Pes ostane zdrav in se počuti povsem dobro le, če ima pravilno prehrano. Zdrav ostane, če v hrani dobi pravilno »mešanico« vseh potrebnih hranilnih snovi.

Voda je enako življenjsko pomembna tako za ljudi kot tudi za živali. Živali naj bo sveža voda v skodelici ob vsakem času na razpolago. Pes potrebuje na dan okoli 60 do 75 ml vode na kilo telesne teže.

Beljakovina je »gradbeni kamen življenja«. Nahaja se tako v mesu kot tudi v rastlinskih živilih. Čim bolj kakovostna je beljakovina v dnevni porciji hrane, tem bolje jo pes lahko predela.

Maščoba je pomemben vir energije. Potrebna je za prebavo v maščobi topljivih vitaminov in za zdravo kožo ter dlako; prevelike količine pa redijo.

Ogljikovi hidrati so »gorivo življenja«. Dobavljajo energijo za vse procese presnavljanja. Tudi pri ogljikovih hidratih je pomembno, da se uporabljajo v pravilni obliki, na primer v rižu ali žitu. Rastlinski ogljikovi hidrati morajo biti kuhani, da jih pes lahko prebavi.

Vitamini

• vitamin A je pomemben za kožo, oči in sluznice

• vitamin D je bistvenega pomena za zgradbo kosti, pomanjkanje povzroča rahitis

• vitamin E ščiti telo na več načinov, zlasti je pomemben za ožilje in krepi celične membrane

• vitamin K je potreben za strjevanje krvi

• vitamin B je pomemben za živčni sistem, za kožo in nastajanje krvi

• vitamin C je potreben za vezno tkivo; vendar pa psa ni potrebno hraniti s tem, ker ga lahko sam proizvaja

Minerali in mikroelementi so sestavni deli telesa: kalcij in fosfor sta potrebna za zgradbo kosti, kalij in magnezij skrbita za nemoteno funkcioniranje živcev in mišic, železo je potrebno za nastajanje krvi. Pomembne funkcije imajo tudi mikroelementi kot so cink, baker, mangan ali jod.

Bistveno je pravilno razmerje

Ne le, da mora hrana vsebovati vse hranilne snovi, ampak jih morajo imeti živali tudi na razpolago v pravilnem razmerju in kombinaciji.

Za lastnika psa, ki sam pripravi in sestavi hrano, to ni enostavno. Pravzaprav je pravilno hranjenje živali prava »znanost«; »občutek«, ki smo ga razvili za našo lastno prehrano, nam tukaj ne pomaga veliko, saj se pasja potreba po hranilnih snoveh zelo razlikuje od naše.

Že pripravljena hrana poenostavi zdravo prehranjevanje

Veterinarji in strokovnjaki za prehranjevanje so natančno raziskali, kako mora biti sestavljena hrana domačih živali, da bi izpolnila vse prehranjevalne potrebe naših živali. Na podlagi teh raziskav so razvili gotovo živalsko hrano, s katero lahko svojo žival pravilno hranimo. Že pripravljena hrana za pse vsebuje vse, kar pes potrebuje, v optimalni kombinaciji: sestava je zakonsko urejena po svetovno priznanih normah. Med proizvodnjo so proizvodi podvrženi stalni kontroli glede upoštevanja recepta, kakor tudi polnilne teže in odsotnosti vseh klic. Slovenski zakon o krmi je izredno strog. Zato morajo proizvajalci na embalaži navesti tudi analitične vrednosti, ki jih organi stalno nadzorujejo.
 

28. 2. 2005

Odločitev o pasjem prijatelju naj bo pretehtana

Več kot vsako drugo slovensko gospodinjstvo ima - vsaj - eno domačo žival, in vsako tretje gospodinjstvo »je prišlo na psa«. Nič čudnega: z domačo živaljo, ki maha z repom, je življenje pač bolj zabavno, prisotnost psa v mnogih pogledih pozitivno vpliva na družinsko življenje. Veliko pridobijo predvsem otroci – žival kot tovariš pri igri jim pomaga, da razvijejo občutek za odgovornost in se naučijo obzirnosti.

Štirinožni prijatelj pa koristi tudi odraslim: pri vsakodnevnem sprehodu se sprostita telo in duša, pri igranju in božanju izgine vsakdanji stres kar sam od sebe.

Da se bo vaš pes počutil »kot doma«

Kdor je tudi preko dneva veliko doma in išče partnerja za skupne akcije v naravi, zanj je pes pravi tovariš. Od vseh domačih živali je pes tisti, ki najmočneje potrebuje stik s »svojim« človekom. Srečen je takrat, kadar se z njim veliko ukvarjamo. Zato naj si nabavi psa tisti, ki mu bo to pozornost lahko nudil.

Da bo sožitje med človekom in živaljo enako uspešno, pa je potrebno s štirinožnim hišnim prijateljem tudi sicer ravnati »ustrezno z njegovo vrsto« - torej v skladu z njegovimi potrebami. Najbolje je, da o ravnanju s psom natančno premislimo, še preden si ga preskrbimo. Koliko prostora potrebuje novi sostanovalec, ali nam ostane dovolj časa za njegovo oskrbo, kako močno obremenijo stroški za hrano in pribor družinski proračun, ali smo poskrbeli za ustrezno varstvo za žival med dopustom – v kolikor je ne moremo vzeti s seboj?

Vsa ta vprašanja naj bodo razčiščena, še preden pride pes v hišo. Saj živali ne moremo kar tako nekje odložiti, če nam postane odveč. Zavetišča za živali so žal prepolna psov, ki jih nenadoma nihče več ne mara.

Ljubezen gre – tudi pri psu – skozi želodec

Posebej pomembna za dobro počutje psa je seveda pravilna prehrana. Živali, ki živijo v prosti naravi, si instinktivno same iščejo primerno hrano; žival, ki jo imamo doma pa je s svojimi potrebami odvisna od človeka.

Veterina je že pred veliko časa spoznala pomen prehranjevanja domačih živalih v skladu z njihovo vrsto: obsežne raziskave so omogočile, da danes zelo dobro vemo, katere hranilne snovi potrebuje katera žival v kakšni količini in kombinaciji – tako psi kot mačke in druge živali. Proizvajalci živalske hrane so v sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami razvili številne proizvode, ki lastniku živali omogočajo, da svojo domačo žival brez mnogo truda pravilno in kakovostno nahrani. Kajti le pravilno hranjena žival se dobro počuti, ostane zdrava in lahko doseže visoko starost.
 

26. 1. 2005

Predstavitev GIZ-PHMŽ na Radiu Orion

Na povabilo Radia Orion iz Ljubljane smo preko telefonskega javljanja v studio 26. januarja 2005 na kratko predstavili delovanje in cilje GIZ-PHMŽ za poslušalce redne tedenske oddaje vsako sredo "Živalska soseska". Pogovor je vodila Mojca Štigl. Če želite prisluhniti posnetku predstavitve GIZ-PHMŽ na Radiu Orion, kliknite tukaj.
(Pozor: Datoteka mp3 je velika dobrih 5 MB.)
 

gor

25. 01. 2005

Zajček kot hišni ljubljenec

Živimo v času, ko se vse več ljudi, pa naj bodo to otroci, mladi ali starejši ljudje, odločajo za hišnega ljubljenčka. Nekateri v njih vidijo žive igračke, drugi prijatelje, ki jim popestrijo dneve in prosti čas, vsem tem pa prav gotovo predstavlja tudi družinskega člana.

Psi, mačke in sobne ptice predstavljajo že kar nekakšne tradicionalne hišne ljubljenčke. V zadnjem času pa je opaziti vse večje zanimanje za male glodalce, kot so pritlikavi kunci, hrčki, morski prašički, činčile, skakači,.... Eden od bolj priljubljenih glodalcev je prav pritlikavi kunec, ki ga radi imenujemo tudi »hišni zajček«.

Za kateri spol naj se odločimo?

V stanovanju je priporočljivo gojiti samičke in kastrirane samčke. Nekateri samčki imajo namreč neprijetno lastnost, da označujejo teritorij z urinom, še posebej, če jih je več v stanovanju. S kastriranjem to slabo lastnost odpravimo. Če želimo imeti več zajčkov skupaj, so za to najbolj primerne samičke, ki pa naj bodo približno enako stare in istočasno nameščene v skupno kletko. Lahko imamo v kletki tudi skupaj samčka in samičko, vendar je potrebno poudariti, da so zajčki sposobni razmnoževanja že pri starosti treh mesecev.
 

Zajčkovo domače okolje

Kletko z zajčkom je najbolje postaviti v najbolj miren kotiček stanovanja, kjer bo predvsem v večernem času mir in tema. Izogibajte se mestom, kjer je možnost prepiha in direktnega sonca ter poskrbite, da kletka ne bo v bližini televizorja, zvočnikov, telefona ter mestom v stanovanju, kjer se pogosto igrajo majhni otroci.

Čistoča kletke

Če slabo skrbimo za čistočo kletke, se zelo hitro lahko pričnejo širiti neprijetne vonjave po stanovanju. Kletko je potrebno očistiti vsaj vsak tretji dan ter zamenjati nastil. Večkrat letno pa priporočamo tudi bolj temeljito čiščenje in razkužitev kletke. Za nastil priporočamo žaganje ali briketirano steljo, ki je zelo ekonomična, kar se tiče porabe ter odlično vpija urin in nevtralizira neprijetne vonjave.

Prehrana

Zajčka je potrebno hraniti dvakrat dnevno – zjutraj in zvečer. Glavni obrok naj bo zvečer, saj zajček največ hrane absorbira prav v nočnem času. Najprimernejša hrana za zajčka so že pripravljene mešanice žit ter drugi dodatki in priboljški. Prav tako mora imeti dnevno na razpolago sveže seno in svežo vodo.
 

gor

10. 12. 2004
Papige v našem domu

Izvor in narava papig

Domovina papig je Avstralija, kjer živijo v velikih jatah. Leta 1840 je angleški znanstvenik John Gould prinesel prvo papigo v Evropo in postale so prave »družinske ptice«. Njihova živahna in igriva narava nam prinaša veliko veselja in sreče. Papige s človekom, še posebej z otroki, hitro navežejo stike in če se z njimi veliko pogovarjamo, hitro spregovorijo.

Pomembne informacije pred nakupom papige

Papiga potrebuje družbo! Najbolj srečna je, ko se nekdo z njo pogovarja. Zdrave ptice so prepoznavne po živahnem značaju, čistih očeh, svetleči in voščeni koži, lepemu perju ter čistemu področju okoli anusa. Če se odločate za nakup dveh papig hkrati, morate upoštevati, da se bosta dva ptiča bolj posvečala drug drugemu kot okolici. Če želite prikupno in zgovorno papigo, se raje odločite za nakup ene ptice.

Prvi dan v novem domu

Prve dni papiga potrebuje nekaj miru, da se privadi na novo okolico. Kletka naj bo popolnoma opremljena, še preden vanj namestimo papigo. Če boste stali blizu kletke in se tiho in umirjeno pogovarjali s papigo, se bo kmalu počutila varno – »kot doma«. V prvih dneh je najbolje, da za papigo skrbi le ena oseba. Ko pa se bo papiga privadila na novo okolje, se lahko tudi drugi družinski člani vključijo v nego papige in zabavo z njo.
 

Kje naj bo postavljena kletka?

Ker papige ljubijo družbo, želijo, da je njihova kletka tam, kjer se družina največ zadržuje. Kletko obesite v svetel kot prostora, in sicer na takšno višino, da bo imela papiga dober razgled nad dogajanjem v prostoru.

Papiga zelo rada leta

Svobodno letanje po prostoru bo odlično vplivalo na zdravje in vitalnost papige, ki si z letanjem krepi mišično strukturo in izboljša prekrvavitev. Pozor, okna morajo biti zaprta!

Lahko noč, mali ptiček!

Zvečer gre papiga vedno v določen del kletke, obrne glavo v hrbet, dvigne in skrije eno nogo v perje ter zaspi. Priporočamo, da zvečer tisti del kletke pokrijete z lahko cunjo, saj s tem papigo ponoči zaščitite pred vplivi iz okolja.

Govorne vaje

Papige so naravni imitatorji. S potrpežljivim in stalnim učenjem se bo papiga naučila govoriti. Najlažje se nauči izgovarjati zelo kratke stavke in imena.

Pravilna prehrana

Osnova prehrane papig so semena različnih rastlin, sadje, zelenjava in zelišča, ki se na tržišču pojavljajo v obliki že pripravljenih mešanic. Semenom so dodani tudi vitamini, minerali ter sadno-zelenjavni dodatki. Poleg osnovnih mešanic je na tržišču tudi mnogo različnih dodatkov k prehrani ter priboljškov.

Priporočila za hranjenje

• Odstranite luščine semen in žit iz posodice za hrano in jih nadomestite s svežo hrano.

• Pomembno je, da papiga občasno tudi “dela za svojo hrano”. Priporočamo palčke s semeni različnih okusov. Papiga se mora potruditi, da odlušči posamezno zrno s palčke, obdane s semeni.

• Papigi ponudite vsak dan svežo vodo.

• Občasno papigi ponudite tudi sveže sadje.

gor

foto: Mojca Godek

18. 11. 2004
Mačji jezik

Hišni ljubljenci živijo z nami in si z nami delijo številne izkušnje. Ustvarjanje enakovrednega razmerja, v katerem znamo razbirati znake, ki jih naši ljubljenci uporabljajo za sporazumevanje z nami, njihovo govorico telesa, pa zahteva vztrajnost. Vitalnost naših štirinožnih prijateljev je nujen pogoj za globoko in zavestno zvezo. Vitalna mačka je gibčna in močna, radovedna in igriva ter uživa prav vsak trenutek v naši družbi. Mačke kažejo svojo vitalnost s sposobnostjo reševanja težkih nalog, z željo spoznavati zunanji svet, s hitrimi spremembami vedenja, in z željo po novih doživetjih z nami.

Običajno se o mačkah govori, da so samotarske živali, ki ne težijo k ustvarjanju vezi. V resnici pa mačke ljubijo človeško družbo, vendar jim je bližje kot sodelovanje, ki je značilno za trop, tipičen vzorec odnosa starši/otrok – ščitenje, negovanje. Zato naša vloga v odnosu z mačkami ni omejena na eno samo, temveč je povezana z različnimi vlogami.

Prvi korak pri izboljšanju odnosa z našo mačko je, naučiti se njenega jezika. Najboljši način sporazumevanja s hišnim ljubljencem je govorica telesa. Naši štirinožni prijatelji nas opazujejo in si naše vedenje razlagajo na osnovi svojih izkušenj. Pozorni so na ton našega glasu, na kretnje, ki poudarjajo naše namere, in na položaj našega telesa. Zato je prav, da uporabljamo kretnje, različne izraze obraza, ton našega glasu in posebne gibe: tako nas bo naš hišni ljubljenec razumel. Tudi on se namreč sporazumeva z nami na isti način, vendar pa mi potrebujemo za razlago njemu lastne govorice telesa posebne informacije in dar opazovanja.

Mačke so, na njim lasten način, prave »klepetulje«. Da bi razumeli številna sporočila, ki nam jih pošiljajo, se moramo naučiti prepoznati pomen gibov njihovega repa in ušes, položaje telesa, gibe in »obrede«, ki jih uporabljajo, da bi nam povedale svoje namere in želje.

Pri igri mačke popolnoma izrazijo sebe s posnemanjem roparskih dejanj – prihulijo se, mahajo z repom, oči imajo na široko odprte – ali pa nenadoma zbežijo z ušesi nazaj in repom med nogami.

Vsakdo, ki živi z mačko, zelo dobro ve, kako hitro se jim spremeni razpoloženje in kako te spremembe dobro pokažejo z govorico telesa. Pogosto povečajo svoje telesne mere, naježijo dlake in napnejo mišice, kadar želijo prestrašiti ali ko jih je zelo strah, in se močno zmanjšajo, na primer, ko se prihulijo. 

Tudi pogled mačkinih oči se spreminja: zaprte oči pomenijo, da je popolnoma sproščena, široko odprte pa pomenijo popolno pozornost. 

Mačka uporablja poleg sporočanja s telesom tudi sporočanje z glasom:

• pozdravni zvoki, kot je klasičen »mav« ali »mijav«
• izzivalni glasovi, kot je »godrnjanje« ali »cviljenje«
• napadalni zvoki, kot je »ph«, in godrnjanje z nizkim glasom
• samopomiritveni zvoki, kot je predenje in mrmranje

Predenje zasluži nekaj več besed. To je posebna oblika glasovnega sporočanja z zaprtimi usti, ki ga razvijejo mucke mladički za sporazumevanje z materjo celo med sesanjem. Predenje velja za izraz zadovoljstva, dejansko pa predstavlja željo po varnosti in negi. Nenavaden obred, poznan vsem, ki živijo z mačko je »gnetenje«: mačka pride na vaša kolena ali na pleteno volneno obleko in začne pritiskati navzdol enkrat z eno, enkrat z drugo prednjo tačko. To je vrnitev v njeno prvo obdobje, posnema obdobje dojenja, ko mucke pritiskajo na seske, da pospešijo izločanje mleka.

Mačja abeceda

DRŽA:

• mirna mačka porazdeli svojo težo na vse štiri tačke
• napadalna mačka se nagne naprej in upre na sprednje tačke
• mačka, ki se brani, nagne glavo nazaj in da tačke naprej
• prestrašena mačka se prihuli
• mačka posnema lov, ko zniža celo telo
• sproščena mačka se zakotali na hrbet
• prestrašena mačka se postavi na vse štiri tačke, hrbet izboči, glavo pa nagne nazaj

UŠESA:

• ohlapna in postrani: mirna mačka
• rahlo naprej: lahko bi jo zanimalo
• naravnost naprej: pozornost
• nizko in nazaj: zelo prestrašena
• nazaj, a visoko: napadalnost

REP:

• pokončen rep pomeni pozdrav in željo po raziskovanju
• mahajoč rep kaže stanje vznemirjenosti ali razdražljivosti
• vrh repa se premika, medtem ko čaka v zasedi in tik pred napadom na plen
• rep v pravem kotu glede na upognjeno telo pomeni obramben/napadalen odziv
• rep med zadnjimi nogami kaže hud strah
• mlahav rep kaže, da se počuti varno

Ko razumemo temeljna pravila sporazumevanja s svojo mačko, moramo poskrbeti še za najboljše pogoje za razvoj učinkovitega dialoga. Za sporazumevanje z mačko pritegnemo njeno zanimanje in izkoristimo trenutke njene največje pozornosti. Temeljni pogoj za spodbujanje njene pozornosti in pripravljenosti za sporazumevanje je njena vitalnost.  

Pozornost mačke in njena pripravljenost na sporazumevanje sta na vrhuncu v obdobju odraščanja in v okoliščinah, povezanih z domačnostjo in novostmi. Lahko pa doseže visoko stopnjo tudi v odrasli dobi, le njeno težnjo k vezem z nami moramo ohraniti na visoki ravni in ji zagotoviti spodbudno okolje. 

V ta namen je igra zagotovo ena izmed najboljših priložnosti: tedaj je mačka popolnoma pozorna. Njeni čuti in razum delujejo in ničesar si ne želi bolj kot to, da bi se naučila česa novega. Pomembno je, da se izogibamo iger, ki temeljijo na tekmovanju in preizkušanju moči. Najboljše so tiste, za katere je potrebna vitalnost: reševanje težkih nalog, raziskovanje okolice ali medsebojno sodelovanje. Vendar bodite natančni: igro morate prekiniti vedno, ko vaša mačka naredi kaj narobe, sicer ji molče poveste, da odobravate njeno slabo vedenje. 

Ko tako zastavimo sporazumevanje, bo naš odnos z mačko rasel iz dneva v dan in nam odkrival tisoč izrazov enega najbogatejših in najbolj osrečujočih odnosov, kar nam jih je dano doživeti.
 

gor

foto: Tamara Čelhar

1. 10. 2004 
Zbiramo mnenja in fotografije za akcijo ob svetovnem dnevu živali!

Vsi, ki se želite še bolj dejavno vključiti v akcijo "Snažnost štirinožnega prijatelja naj nam bo vsem v veselje!" lahko to storite tako, da nam na naš elektronski naslov GIZ_PHMZ@email.si sporočite svoja mnenja ali pripombe ali le: 

• pošljete najbolj prikupno fotografijo svojega hišnega ljubljenčka (pes, mačka, ptiči v kletkah, ribe in druge akvarijske živali, hrčki, skakači, morski prašički, katerakoli druga hišna žival),

katerih izbor bo združenje potem objavilo tudi na svoji spletni strani.

Pomembno!
Če nam posredujete svoje mnenje, soglašate, da lahko združenje vaše mnenje, po potrebi tudi v skrajšani in/ali prirejeni obliki, posreduje na svojih spletnih straneh ali morebitnih drugih svojih promocijskih materialih z navedbo vašega imena, starosti (če gre za otroke in mladostnike) in kraja. Če nam posredujete fotografijo, soglašate, da lahko združenje vaše fotografije, po svojem preudarku, objavi na svojih spletnih straneh ali drugih svojih promocijskih materialih z navedbo vašega imena in priimka. Upoštevali bomo samo polno podpisana sporočila z vašim imenom, priimkom, starostjo (pri otrocih in mladostnikih) ter popolnim poštnim naslovom. Po želji lahko navedete tudi telefon, na katerem ste dosegljivi. Pošljite največ 5 fotografij naenkrat, vaše sporočilo skupaj s priponko pa naj v nobenem primeru ne bo večje od 3 MB.
 

gor

foto: Tamara Čelhar

30. 9. 2004
Snažnost štirinožnega prijatelja naj nam bo vsem v veselje!

Ob svetovnem dnevu živali, 4. oktobra, bo na pobudo gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev hrane za male živali, prvič stekla široka akcija osveščanja lastnikov psov, v okviru katere bo brezplačno razdeljenih več deset tisoč vrečk za pobiranje pasjih iztrebkov v osmih nakupovalnih centrih po Sloveniji. 

Akcija, ki jo skupaj z združenjem podpirata Poslovni sistem Mercator d.d., in podjetje Piskar d.o.o. je namenjena predvsem lastnikom psov. Slednji se včasih premalo zavedajo, da lahko za večjo priljubljenost svojih štirinožnih prijateljev največ naredijo prav sami. Eno izmed osnovnih pravil odgovornega odnosa do hišnega ljubljenčka v razvitem svetu je, da lastnik iztrebke svojega najboljšega prijatelja preprosto počisti takoj – v vrečko, ki jo nato odvrže v smetnjak. 

Promocijska akcija deljenja brezplačnih vrečk za pasje iztrebke bo potekala od 2. do 4. oktobra v hipermarketih Mercator v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju (Planina), Kopru, Novi Gorici, Novem mestu in Domžalah. Lastniki psov bodo ob nakupu kateregakoli izdelka iz programa hrane za pse, kupljenega v navedenih hipermarketih, ob predložitvi računa na info pultih prejeli brezplačni paket 10 vrečk. Paketu vrečk je priloženo tudi ilustrirano navodilo za uporabo, s pomočjo katerega se bodo lastniki psov laže navadili redno uporabljati vrečke pri vsakdanjem sprehajanju psov. Vrečke je namreč domače podjetje Piskar d.o.o. v sodelovanju z združenjem kot prvo na slovenskem trgu razvilo posebej za ta namen.

Cilj akcije je vzpodbuditi lastnike psov k odgovornemu odnosu ne samo do svojega ljubljenčka, ampak tudi do svoje okolice, kajti neprijetno "spotikanje" ob pasje iztrebke na javnih površinah je moteče za vse. Takšna prizadevanja v obojestransko zadovoljstvo ponazarja tudi slogan akcije "Snažnost štirinožnega prijatelja naj nam bo vsem v veselje!", za katero smo v združenju pripravili tudi promocijske plakate, ki bodo na akcijo opozarjali obiskovalce v izbranih hipermarketih Mercator.

Sodelujte v akciji tudi vi!
 

gor

foto: Tamara Čelhar

3. 9. 2004
Hranjenje hišnih živali

Skupno življenje človeka in hišnih živali pomeni prednost za oba. Številne znanstvene raziskave potrjujejo pozitivni vpliv hišnih živali na dobro počutje in zdravje njihovih lastnikov.

Z lastništvom hišne živali je povezana tudi skrb za njeno primerno nego in hranjenje. Vsak lastnik hišne živali si tako ali drugače prizadeva storiti vse za svojo žival. Da pa bi to tudi znal storiti, je potrebno dobro poznavanje naravnega načina življenja in vedenja določene živali in njenega primernega prehranjevanja.

Zlasti na področju prehranjevanja je bil z intenzivnim raziskovanjem v zadnjih dveh desetletjih dosežena raven znanja, ki zagotavlja optimalno prehranjevanje naših hišnih živali v vseh življenjskih obdobjih ter omogoča pri različnih obolenjih tudi usmerjeno dietno terapijo.

Pravilna prehrana zdrave hišne živali lahko poteka na različne načine. Slej ko prej daje marsikateri lastnik hišne živali prednost hrani, ki jo sam pripravi za svojo žival. Ta način oskrbe je lahko zagotovo dober in pravilen, če je prisotno potrebno poznavanje energijskih potreb in potreb po hranilih na eni strani ter vsebnosti energije in hranil v različnih krmilih na drugi strani in če se preračuna, s kakšnimi količinami in v kateri kombinaciji določenih krmil je možno to potrebo čimbolj natančno in uravnoteženo pokriti.

Tudi za higiensko kakovost krmil je potrebna strokovna presoja: tako se klavniški odpadki, ki se kupujejo za doma pripravljeno prehrano psa in mačke, pogosto ne obravnavajo s potrebno higiensko skrbnostjo. Ker lastnik živali praviloma ne razpolaga s strokovnimi predpostavkami za presojo krmil, je priporočljivo kupovati le takšna, katerih kvaliteta je bila preizkušena.

Enostavnejša metoda za varno in uravnoteženo zadovoljevanje potreb živali po hranilih s kvalitativno neoporečnimi krmili je uporaba že pripravljene hrane za hišne živali. Proizvajalci hrane za hišne živali uporabljajo pri izdelavi svojih izdelkov vsa dognanja znanosti; sama industrija hrane za hišne živali je dala pobudo in spodbujala številne raziskovalne projekte, ki naj bi pojasnili še odprta vprašanja, tako da obstaja jamstvo, da je ob uporabi že pripravljene hrane prehranjevanje živali optimalno in v skladu z najnovejšimi dognanji.

Pomembno je, da se ob nakupu upošteva, za katero vrsto hrane gre. K popolni hrani za hišne živali naj se razen vode ne dodaja nič, ker gre pri tem za že uravnoteženo krmilo; pri dopolnilni hrani za hišne živali je treba upoštevati navodilo ter dodati navedene dodatke. Sestavni deli, ki določajo vrednosti že pripravljene hrane za hišne živali, morajo biti deklarirani, tako da je kupec informiran o najpomembnejših sestavinah ter ima poleg tega možnost primerjave različnih izdelkov med seboj. Spoštovanje deklariranih vrednosti in načelno primernost krmil preverjajo državni nadzorni organi na osnovi Zakona o krmi. Poleg tega daje večina proizvajalcev izvajati dodatne kontrole, da bi zagotovili kvaliteto, ki presega zakonske zahteve.

Dolgoletne izkušnje so pokazale, da je napačno prehranjevanje naših hišnih živali sicer postalo mnogo redkejše, vendar se še vedno pojavlja. Vsakega odgovornega lastnika živali pa se spodbuja, naj svojo žival hrani primerno njeni vrsti in potrebam. Katere možnosti izbere za to, je prepuščeno vsakemu posamezniku. Poleg različne literature in člankov v specializiranih revijah se o pravilni prehrani in negi lahko pogovorimo tudi s svojim veterinarjem.

gor

16. 5. 2003
Le še tretjina slovenskih gospodinjstev brez hišnih živali

Proizvajalci, uvozniki in izvozniki hrane za male živali v Sloveniji so z nedavno redno letno skupščino delovno in svečano obeležili prvo obletnico svojega združenja. Poleg obilice dela, ki so ga imeli glede prilagajanja slovenske zakonodaje direktivam Evropske unije s tega področja, seveda v sodelovanju z resornim ministrstvom, so v prvem letu izvedli tudi raziskavo o lastništvu malih živali v Sloveniji. V svoje vrste pa so uspeli privabiti tudi nove člane, s katerimi so skupaj začrtali smernice dela za letošnje leto.

Po raziskavi, ki jo je za združenje na reprezentativnem slovenskem vzorcu 1.000 anketirancev izvedlo podjetje Gral-Iteo iz Ljubljane, je v Sloveniji le še tretjina gospodinjstev takih, ki nimajo nobene domače male živali. Večina ima seveda mačke ali pse, katerih delež se giblje okrog 40 odstotkov tako za pse kot za mačke. Precej manj je zlatih ribic in drugih akvarijskih živali, ki jih ima dobrih 10 odstotkov gospodinjstev, le nekaj odstotkov več, kot je delež tistih gospodinjstev, ki ima doma ptičke (papige ipd.).

Kar 40 odstotkov gospodinjstev hrani svoje hišne ljubljenčke zgolj z že pripravljeno hrano za hišne živali, naslednjih 40 odstotkov pa to hrano kombinira z ostanki hrane za ljudi. Iz teh podatkov je razvidno, da se hrana za hišne živali tudi pri nas vedno bolj uporablja in pridobiva na pomenu.

V svojih načrtih za letošnje leto so si člani združenja zadali za nalogo oceniti trg hrane za hišne živali v Sloveniji. Ta podatek bo združenju namreč služil tudi za vstopnico slovenskega združenja v Evropsko združenje proizvajalcev hrane za hišne živali (FEDIAF), kamor se slovensko združenje namerava včlaniti z vstopom Slovenije v Evropsko unijo prihodnje leto.

Slovensko združenje proizvajalcev hrane za male živali v svojih vrstah združuje člane, ki obvladujejo približno 70 odstotkov trga hrane za male živali v Sloveniji, v naslednjem letu pa se nadejajo še novih članov.

gor

16. 5. 2002
Ustanovljeno združenje proizvajalcev hrane za male živali

Proizvajalci, uvozniki in izvozniki hrane za male živali v Sloveniji so ustanovili svoje gospodarsko interesno združenje. To je prvič, da so se v Sloveniji podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, uvozom in izvozom hrane za male hišne ljubljence (psi, mačke, akvarijske ribice ipd.), organizirala pod okriljem posebne organizacije.

Sicer tekmeci na trgu, naj bi člani, od 16. maja združeni v gospodarskem interesnem združenju, predvsem: laže zastopali svoje interese v odnosu z vladnimi institucijami in zakonodajalcem; zagotavljali pogoje za razvoj tržnega potenciala v okvirih enakopravne konkurence; promovirali in razlagali znanstvene in statistične podatke glede lastništva hišnih ljubljencev in njihove populacije z vidika koristnosti za potrošnike; informirali medije o skupnih interesih združenja. Nenazadnje bodo člani preko svojega združenja tudi navezovali in vzdrževali stike z Evropskim združenjem proizvajalcev hrane za male živali (FEDIAF) s sedežem v Bruslju, ki združuje več kot 17 podobnih nacionalnih združenj v drugih državah, predvsem v Evropski uniji.

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji skoraj 40 odstotkov gospodinjstev, ki imajo za enega izmed hišnih ljubljencev psa in le kakšen dober odstotek manj tistih, ki imajo mačke. Po podatkih FEDIAF, kamor se želi kmalu včlaniti tudi slovensko združenje, je v Evropski uniji 450 proizvajalcev hrane za male živali, ki neposredno zaposlujejo 21.000 ljudi, posredno pa še 30.000.

Slovensko združenje proizvajalcev hrane za male živali v svojih vrstah združuje člane, ki obvladujejo približno 70 odstotkov trga hrane za male živali v Sloveniji, kmalu pa se nadejajo še novih članov. Za dodatne informacije o združenju in prednostnih članstva lahko zainteresirani pokličejo na telefon 040 / 695-498 ali pošljejo sporočilo po elektronski pošti na naslov GIZ_PHMZ@email.si.

gor

© GIZ-PHMŽ 2004